Jedro

Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in strah.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo gmotne in negmotne škode, ki jo je tožnik utrpel v prometni nesreči dne 8.5.1994 in obsodilo toženo stranko na plačilo odškodnine za gmotno škodo v višini 254.847,30 SIT in za negmotno škodo v višini 1,700.000,00 SIT, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji trdi, da je nesprejemljiva dosojena odškodnina predvsem glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strahu. Premalo je upoštevano dejstvo, da so tožnikove splošne in delovne sposobnosti bistveno in trajno zmanjšane. Nesposoben je za aktivnosti, ki zahtevajo popoln izteg levega komolca, ne zmore prenašati težjih bremen in se ukvarjati s športnimi aktivnostmi kot so smučanje in igre z žogo. Ob nesreči je bil star komaj 20 let, utrpel pa je hujšo hibo, ki ga bo spremljala celo življenje, sčasoma se bo stanje še poslabšalo. Ob upoštevanju primerjalne prakse in glede na intenziteto duševnih bolečin bi moralo sodišče dosoditi bistveno višjo odškodnino. Tožnik je ob nesreči utrpel strah zelo visoke intenzitete, to je bila njegova prva prometna nezgoda. Strah je trpel do konca zdravljenja zaradi komplikacij s komolcem, zato dosojena odškodnina ne more predstavljati pravične satisfakcije.

V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja.

Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Tožnik je v prometni nesreči dne 8.5.1994 utrpel navzad izpahnjen levi komolec, vreznino mezinca desnice; ob nesreči je bil star 20 let, po poklicu pa lesarski delavec. Ob trčenju je utrpel smrtni strah, saj ni mogel takoj izstopiti iz avtomobila zaradi zaskočenih vrat, zaskrbljenost za izid zdravljenja pa ga je spremljala celo obdobje zdravljenja. Pravnomočno dosojena odškodnina iz tega naslova v višini 300.000,00 SIT (od zahtevanih 500.000,00) po oceni revizijskega sodišča izraža primerno denarno satisfakcijo za prestani strah. Odškodnina mora biti vedno odmerjena glede na pomen prizadete dobrine in skladno namenu odškodnine. To pomeni, da je pri odmeri potrebno upoštevati specifične okoliščine pri posameznem oškodovancu (subjektivno merilo), istočasno pa paziti, da je odmerjena odškodnina primerljiva s podobnimi primeri (objektivno merilo), in ne gre na roko težnjam, ki niso združljive z njenim namenom (200. člen Zakona o obligacijskih razmerjih, ZOR). Strah za življenje, ki ga je utrpel tožnik, je bil res visoke intenzivnosti, vendar je bil (na srečo) kratkotrajen. Zaskrbljenosti za izid zdravljenja pri tožniku ni mogoče oceniti za toliko intenzivnejšo, ki bi bistveno odstopala od podobnih primerov. Pokaže se, da je odmerjena odškodnina individualizirana tožnikovemu doživljanju strahu v okviru pravnega standarda, ki predstavlja pravno priznano škodo, hkrati pa odmerjena skladno z namenom odškodnine.

Isti kriteriji za odmero odškodnine so bili upoštevani tudi pri odmeri le-te za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tožnik ima zaradi poškodbe zmanjšano gibljivost lažje stopnje s posledično hipotrofijo in zmerno zmanjšano mišično močjo mišic upogibalk levega komolca. Onemogočena mu je nošnja težjih bremen v iztegnjeni levici, trajno ima zmanjšane sposobnosti za aktivnosti, ki terjajo aktiven ali pasiven izteg levega komolca.

Trajna invalidnost je pri tožniku ocenjena z 12%, upogljivost je zavrta za 30 stopinj, ditrofija mišic znaša 1 cm pod komolcem in 2,5 cm nad komolcem; tožnik je čisti desničar. Vse naštete posledice so bile pri odmeri odškodnine upoštevane, poleg tega tudi še tožnikovo prikrajšanje za rekreativno igranje košarke. Odškodnina v višini 900.000,00 SIT je bila torej individualizirana, po oceni revizijskega sodišča je tudi povsem primerljiva s podobnimi primeri. Revizija ne ponuja nobenega argumenta, ki ne bi bil upoštevan pri odmeri odškodnine. Izjema je trditev, da je tožnik prikrajšan pri smučanju. Ta predstavlja nedovoljeno širjenje trditvene podlage, ki v reviziji ni dovoljena (3. odstavek 385. člena ZPP). V spisu ni nobenega podatka, da se bo tožnikovo stanje še poslabšalo. Ob tem revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila pri odmeri odškodnine upoštevana tudi tista bodoča škoda, ki bo tožniku gotovo nastala (203. člen ZOR). To velja predvsem za telesne bolečine, ki se pri tožniku pojavljajo ob spremembah vremena. Odmerjena odškodnina v višini 500.000,00 SIT odraža primerno denarno nadomestilo za prestane bolečine (12-15 dni srednje hude, 5-7 dni stalne bolečine zmerne intenzivnosti, 3 tedne in občasno še v bodoče telesne bolečine zmerne intenzivnosti).

Upoštevano je dejstvo, da je bil tožnik 3 dni v bolnišnici, da je 17 dni nosil doramensko mavčevo longeto in da je moral kar 80 krat obiskati fizikalno terapijo.

Odškodnine za gmotno škodo revizija izrečno ne izpodbija, revizijsko sodišče pa ugotavlja, da je bilo materialno pravo (na kar pazi po uradni dolžnosti) pravilno uporabljeno. Tožnik je upravičen do nadomestila za izgubo pri dohodku (neto plača) in do povrnitve stroškov v zvezi z zdravljenjem (1. odstavek 195. člena ZOR).

V reviziji uveljavljani očitki niso utemeljeni, zato je moralo revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo zavrniti (393. člen ZPP).

Odločitev o zavrnitvi zahteve za povrnitev revizijskih stroškov je zajeta v izreku z zavrnitvijo revizije (166. člen ZPP).