Jedro

Dolžnik v fazi dovolitve izvršbe ne more ugovarjati, da nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe. Če v fazi oprave izvršbe sodišče ugotovi, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, postopa po določbah 79. člena ZIP. Če so v tem postopku zarubljene stvari, ki so last tretje osebe, lahko ugovor zoper izvršbo vloži le ta tretja oseba (prvi odstavek 56. člena ZIP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi, ker je ugotovilo, da ne zatrjuje razlogov, ki bi preprečevali izvršbo, dolžnik pa ne more ugovarjati, da so stavri, ki so v stanovanju, last tretje osebe.

Proti sklepu se pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da svojega premoženja nima, ker so mu ga v predhodnih izvršbah že odvzeli, vse premoženje, ki je v hiši, pa je last njegove žene.

Pritožba ni utemeljena.

V 50. členu Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP) so primeroma našteti razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Pravilno ugotavlja prvo sodišče, da dolžnik takšnih razlogov v svojem ugovoru proti sklepu o izvršbi ne navaja. Zatrjevano dejstvo, da dolžnik nima premoženja, ki bi bilo lahko predmet izvršbe, ni utemeljen razlog za zavrnitev izvršilnega predloga. Če bo v fazi oprave izvršbe prvo sodišče ugotovilo, da dolžnik nima stvari, ki so lahko predmet izvršbe, bo pač postopalo tako, kot to določa 79. člen ZIP, če pa bo zarubilo stvari, ki so last tretje osebe, bo morala ugovor proti izvršbi vložiti tretja oseba, v ugovoru pa zahtevati, da se izvršba na določene predmete izreče za nedopustno (prvi odstavek 56. člena ZIP).

Odločitev prvega sodišča je tedaj pravilna, zato je sodišče druge stopnje dolžnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje po določbi 2. točke 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP.