Jedro

Sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerjih, ki so ga na podlagi 100. čl. Zakona o lokalni samoupravi dne 10.9.1998 podpisale Občina K., Občina O., Občina D. in Občina L., dokazuje, da so pritožnice pravne naslednice prvotno tožene Občine K.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek, ki je bil zaradi statusnih sprememb na strani prvotno tožene stranke Občine K. prekinjen od 1.1.1995 dalje nadaljuje s pravnimi naslednicami in sicer Občino K., Občino O., Občino D. in Občino L. Proti sklepu so Občina D., Občina L. in Občina O. vložile skupno pritožbo. Pritožbenega razloga ne citirajo, navajajo pa, da ne pristajajo na vstop v pravdo in pravdo zavračajo. Pojasnjujejo, da je bil predmetni dolg, ki je predmet te pravde, največja ovira pri sprejemanju sporazuma o delitvi premoženja bivše Občine K., ter da je bilo dogovorjeno, da ga prevzame Občina K.. Sklicujejo se na 4. čl. in zadnji odstavek 6. čl. ter 15. točko 3. čl. tega sporazuma.

Pritožba ni utemeljena.

Po določilu 3. točke 205. čl. ZPP se postopek prekine tudi, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstojati, po 1. odst. 208. čl. istega zakona pa se postopek, ki je bil po citirani določbi prekinjen, nadaljuje (med drugim tudi takrat), ko sodišče pravne naslednike prvotne pravne osebe povabi, naj prevzame postopek.

Sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjskopravnih razmerjih, ki so ga na podlagi 100. čl. Zakona o lokalni samoupravi dne 10.9.1998 podpisale Občina K., Občina O., Občina D. in Občina L., dokazuje, da so pritožnice pravne naslednice prvotno tožene Občine K. Zato je odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Glede na povedano tožene stranke nimajo zakonite osnove za "zavračanje pravde". Morebitno nesodelovanje v postopku bi utegnilo imeti zanje kvečjumu negativne posledice. Polemiziranje z ostalimi pritožbenimi trditvami, po katerih pritožnice ne odgovarjajo za vtoževano terjatev, pa presega okvir odločanje o pritožbi zoper sklep o nadaljevanju postopku s pravnimi naslednicami prvotno tožene stranke.

Ker torej pritožbeni razlog ni podan, v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odst. 365. čl. ZPP).