Jedro

8-dnevni pritožbeni rok je prekluzivni rok, kar pomeni, da ga ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Res pa je, da zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Na podlagi 89. čl. ZKP tako lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo zoper sodbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Kaj so opravičljivi razlogi za zamudo, je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Upravičen razlog pa je vsaka takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, pa tudi taka, ki jo je sicer sam povzročil, vendar nenamerno.

Izrek

Pritožba obdolženega S.S. se zavrne kot neutemeljena.

Obdolženega S.S. se oprosti plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo obdolženega S.S. zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. K 117/2008 z dne 11.9.2008, kot prepozno.

Zoper sklep se je pritožil obdolženec brez navedbe pritožbenega razloga smiselno pa zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter smiselno predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pravilno ugotovilo, da je pritožba obdolženca zoper sodbo Okrajnega sodišča v Novem mestu opr. št. K 117/2008 z dne 11.9.2008, vložena prepozno, zaradi česar jo je povsem utemeljeno zavrglo. Kot je to že navedlo sodišče prve stopnje, je iz poštne povratnice razvidno, da je obdolženec pisni odpravek predmetne sodbe prejel dne 6.10.2008, skupaj s pravnim poukom, da je zoper sodbo dovoljena pritožba v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka sodbe ter da se pritožba še šteje za pravočasno, če je oddana zadnji dan pritožbenega roka priporočeno na pošti. Glede na navedeno je bil zadnji dan pritožbenega roka dne 14.10.2008. Ker pa je obdolženec pritožbo zoper navedeno sodbo vložil pri Okrajnem sodišču v Novem mestu neposredno dne 15.10.2008, je torej sodišče prve stopnje povsem pravilno ravnalo, ko je pritožbo zavrglo kot prepozno. 1. odst. 87. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) določa, da se roki v tem zakonu ne smejo podaljšati, razen, če zakon to izrecno dovoljuje. 8-dnevni pritožbeni rok je tako prekluzivni rok, kar pomeni, da tega roka ni mogoče podaljšati, saj zakon tega izrecno ne določa. Z zamudo prekluzivnega zakonskega roka pa procesni udeleženec izgubi pravico opraviti določeno procesno dejanje. Res pa je, da zakon izjemoma omogoča obdolžencu, da lahko v nekaterih primerih, če so izpolnjeni predpisani pogoji, odpravi škodljive posledice zamude z uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Na podlagi 89. čl. ZKP tako lahko sodišče obdolžencu, ki iz opravičenih razlogov zamudi rok za pritožbo zoper sodbo, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, če v osmih dneh po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudil rok, vloži prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje. Kaj so opravičljivi razlogi za zamudo, je dejansko vprašanje v vsakem konkretnem primeru. Upravičen razlog pa je vsaka takšna okoliščina, na katero obdolženec objektivno ni mogel vplivati, pa tudi taka, ki jo je sicer sam povzročil, vendar nenamerno.

Po preučitvi razlogov za zamudo, kot jih navaja obdolženi v svoji pritožbi z dne 27.10.2008, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ti razlogi niso opravičeni, da bi sodišče lahko dovolilo vrnitev v prejšnje stanje. Obdolženi v pritožbi namreč navaja, da mu je bil za ta postopek preko brezplačne pravne pomoči dodeljen odvetnik N.Š., ki ga je na zadnji glavni obravnavi odslovil, še prej pa na Upravno sodišče podal prošnjo za dodelitev drugega odvetnika. Ker Upravno sodišče o njegovi prošnji še do dne 13.10.2008 ni odločilo, je sam pripravil pritožbo. Le-to je na sodišče vložil dne 15.10.2008, ker je bil popolnoma prepričan, da rok poteče na ta dan. Še pred tem pa se je pogovarjal z odvetnikom D.P., vendar je ugotovil, da nima dovolj finančnih sredstev za plačilo njegovih storitev. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz odločbe Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 5.5.2008 izhaja, da je bila obdolžencu dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč, ki je obsegala pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodiščem na prvi in drugi stopnji in sicer v predmetnem kazenskem postopku, za izvajanje brezplačne pravne pomoči pa je bil določen odvetnik N. Š. iz Novega mesta. Dne 26.6.2008 je obdolženec podal predlog za zamenjavo zagovornika, vendar je bil njegov predlog s strani Okrožnega sodišča v Novem mestu - Služba za brezplačno pravno pomoč, zavrnjen. Iz zapisnika Okrajnega sodišča v Novem mestu o glavni obravnavi z dne 11.9.2008 pa izhaja, da je obdolženec po lastni volji odvetnika N. Š. na zadnji obravnavi odslovil, ker je želel, da ga ne zagovarja in da se bo zagovarjal sam. Obdolženec sicer v pritožbi navaja, da je na Upravno sodišče podal prošnjo za dodelitev drugega odvetnika (o tem tudi ni predložil nobenega dokazila), vendar je bila v pritožbenem roku pravno formalno v veljavi še vedno odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je bil obdolžencu v okviru brezplačne pravne pomoči dodeljen odvetnik N. Š.. Zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da bi se obdolženi, če bi želel strokovno pomoč pri sestavi pritožbe, še vedno lahko obrnil nanj. Dejstvo, da o obdolženčevi prošnji za dodelitev drugega odvetnika ni bilo odločeno pred potekom pritožbenega roka, torej ni in ne more biti opravičen razlog, da je obdolženi zamudil rok za pritožbo, saj je iz formalnega vidika imel odvetnika, na katerega bi se lahko obrnil, če bi to želel. Po drugi strani pa sam obdolženi navaja, da je bil prepričan, da se pritožbeni rok izteče 15.10.2008. Tovrstna zmota pa je povsem subjektivna okoliščina na strani obdolženega, ki tudi ne more pomeniti opravičenega vzroka zamude.

Glede na vse navedeno je sodišče druge stopnje obdolženčevo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (3. odst. 402. čl. ZKP). Na podlagi 1. odst. 98. čl. ZKP v zvezi s 4.odst. 95. čl. ZKP je pritožbeno sodišče obdolženca oprostilo plačila sodne takse kot stroškov pritožbenega postopka.