Jedro

Stranke se v sporazumu niso dogovorile za generalno odpoved vsem zahtevkom, temveč so jih dodatno opredelile. Zato je pravzaprav bistveno vprašanje ali so z nadaljnjim besedilom sporazuma zajele tudi dolžnikov stroškovni zahtevek z vloženim ugovorom in zanj dogovorile pogodbeno kazen.

Ker se stranke kljub seznanjenosti z možnostjo naložitve stroškov ugovornega postopka ob podpisu sporazuma niso izrecno dogovorile, da se celovitost ureditve obravnavanega razmerja nanaša tudi na zahtevke iz pravdnega postopka I Pg 406/2017 ter iz tega izhajajočo izvršilno zadevo I 361/2021, za zahtevek iz naslova spornih stroškov ni bila dogovorjena pogodbena kazen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik z vložitvijo ugovora (in zaznamovanih stroškov) ter kasneje pritožbe zoper sklep o stroških ugovornega postopka ni kršil sporazuma, posledično upnik ni upravičen do izterjave pogodbene kazni.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se spremeni IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da se dovoli vstop novega upnika A. A., ... .

II. Nadaljnja pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v še izpodbijani I. do III., V. in VI. točki izreka.

III. Novi upnik je dolžan v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti dolžniku 522,65 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne po vročitvi tega sklepa do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi z dne 3. 10. 2022 in zavrnilo predlog za izvršbo (I. točka izreka). Po pravnomočnosti sklepa je zemljiški knjigi in sodnem registru odredilo izbris hipoteke ter zaznambe sklepa o izvršbi z dne 3. 10. 2022 (II. ter III. točka izreka). Zavrglo je predlog za vstop novega upnika (IV. točka izreka). Upniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti dolžniku stroške ugovornega postopka 566,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Sklenilo je še, da upnik sam nosi svoje stroške postopka (VI. točka izreka). Ugotovilo je, da so stranke 6. 1. 2022 sklenile sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, s katerim uvodoma sporazumno ugotavljajo, da je med njimi v teku oziroma je teklo več pravdnih postopkov, med drugim pri Okrožnem sodišču v Celju I Pg 406/2017. Sporazum so sklenile z namenom celovite ureditve razmerij v zvezi s stroji in končanjem postopkov, ki se vodijo v zvezi s stroji in se nanašajo na uporabnino, stroje ter odškodnino. V 3. členu sporazuma je zapisano, da dolžnik s sklenitvijo in izpolnitvijo sporazuma v celoti v zapisanih rokih ne bo imel več obveznosti iz naslova uporabe, lastništva ali drugih pravic iz naslova strojev do F. d.o.o., upnika in I. d.o.o., navedene družbe pa do dolžnika ne bodo imele nobenega zahtevka ter bo razmerje celovito in dokončno urejeno. Na podlagi navedenega se stranke druga zoper drugo odpovedujejo kakršnemukoli zahtevku iz naslova pravdnih postopkov P 482/2017, I Pg 75/2021, I Pg 268/2019, I Pg 73/2017 ter morebitnih drugih postopkov, katerih predmet je uporabnina ali stroji, s katerimi stranke na dan podpisa sporazuma še niso seznanjene. Nadalje je v 4. členu sporazuma določena pogodbena kazen, da se dolžnik zaveže v primeru, da bi po sklenitvi sporazuma vložil kakršenkoli zahtevek v zvezi z uporabnino za stroje in predmetnimi stroji oziroma predmetom, ki ga dokončno ureja sporazum, družbi F. d.o.o., upniku, I. d.o.o. ali B. B. plačati poleg stroškov še pogodbeno kazen 30.000,00 EUR. Upnik je vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave pogodbene kazni in ga utemeljeval s postopanjem dolžnika v izvršilnem postopku I 361/2021, ki naj bi z vložitvijo ugovora ter kasneje pritožbe zoper sklep o ugovoru kršil 4. člen sporazuma. Dolžnik ni kršil pogodbeno dogovorjenega 4. člena sporazuma. Ni vložil zahtevka, ki bi bil vezan na stroje, uporabnino ali odškodnino, ampak je v izvršilni zadevi I 361/2021 vložil pravno sredstvo, najprej ugovor zoper sklep o izvršbi (istega dne kot je upnik posredoval umik predloga za izvršbo) ter kasneje pritožbo in s pravnima sredstvoma uspel. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo novi upnik po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, saj je napačno razlagalo besedno zvezo ″zahtevek, ki bi bil vezan na stroje, uporabnino ali odškodnino‶. Sporazum je potrebno brati skupaj z njegovim namenom. Namen je v 3. členu jasno izražen z dikcijo, ″da bo razmerje, ki je predmet sporazuma, celovito in dokončno urejeno, zaradi česar se stranke druga zoper drugo odpovedujejo kakršnemkoli zahtevku‶. Iz tega izhaja, da je bil namen strank na dan podpisa razrešiti vsa pravna razmerja v zvezi s stroji in se z določitvijo pogodbene kazni zaščititi pred nastalo situacijo, ko bi nekdo sprva zamolčal, da je nek postopek še v teku in ne bi umaknil vloženega ter zamolčanega ugovora zoper sklep o izvršbi, nadalje pa aktivno ravnal in zahteval nekaj dodatnega s pritožbo. Da je dolžnik zoper sklep o izvršbi I 361/2021 vložil ugovor in po podpisu sporazuma še pritožbo je v očitnem nasprotju z namenom sporazuma. Bistveno je, da pritožba, ki jo je vložil dolžnik z dne 15. 4. 2021, s katero je zahteval plačilo stroškov postopka, predstavlja ″kakršenkoli zahtevek v zvezi z uporabnino‶, saj je ravno uporabnina bila predmet izvršbe in stroški postopka predstavljajo stransko terjatev glavne terjatve, ki je plačilo uporabnine. Kakšno odločitev je pri tem sprejelo sodišče je irelevantno oziroma to, da je sodišče odločilo v prid dolžnika in upniku naložilo dodatno plačilo, čeprav naj bi bila po sporazumu dokončno razrešena vsa razmerja, je dodatni razlog za potrebo po določitvi plačila pogodbene kazni za dolžnika, ki je s tem upnika dobesedno na goljufiv, prepovedan način oškodoval. Sodišče bi moralo sprejeti odločitev, da je tudi zahtevek na plačilo stroškov postopka, ki predstavlja stransko terjatev v odnosu do glavne terjatve na plačilo uporabnine, tisti zahtevek, ki so ga stranke zajele z vsebino sporazuma in ga dolžnik ne bi smel vložiti po podpisu sporazuma. Nedvomno je potrebno zaključiti, da vložena pritožba v postopku I 361/2021 predstavlja nedovoljen zahtevek v smislu sporazuma. Jasno je, da ne bo dolžnik tisti, ki bo vložil tožbo na plačilo uporabnine in zahteval od upnika nekaj, kar je prej upnik zahteval od dolžnika, ampak se prepoved vlaganja kakršnihkoli zahtevkov glasi ravno na omenjene primere, ki bi dolžnik kljub sporazumu po njegovem podpisu še uveljavljal kakršenkoli zahtevek s pravnimi sredstvi v postopkih, ki bi se morali zaključiti oziroma za katere je dolžnik celo povzročil pri upniku zmoto, da so že zaključeni.

3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da ni vložil zahtevka, ki bi bil vezan na stroje, uporabnino ali odškodnino. Sodišče je pravilno izpostavilo dodatno okoliščino, da je bilo v sporazumu določeno, da je dolžnik že 2. 8. 2021 v celoti izpolnil obveznosti do upnika oziroma F. d.o.o. iz zadeve I Pg 406/2017, upnik pa je predlog za izvršbo v zadevi I 361/2021 umaknil šele 13. 12. 2021. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je s sklepom z dne 3. 10. 2022 dovolilo predlagano izvršbo (1. točka obrazložitve sklepa) in da je upnik prenesel terjatev s pogodbo o odstopu terjatve z dne 3. 10. 2022 na novega upnika (18. točka obrazložitve sklepa). To pritožbeno ni sporno. Novi upnik je predlagal vstop z vlogo z dne 3. 11. 2022 in ji priložil notarsko overjeno pogodbo o odstopu terjatev (cesijo) z dne 3. 10. 2022. 6. Tretji odstavek 24. člena ZIZ določa za primer, če pride do spremembe upnika po vložitvi predloga za izvršbo, lahko nov upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega upnika, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Nov upnik mora izvršbo prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo.

7. Novi upnik utemeljeno navaja, da je izvršilni postopek še v teku, kar dokazuje predmetna pritožba in da z razveljavitvijo sklepa o izvršbi postopek še ni pravnomočno zaključen. S priloženo notarsko overjeno pogodbo o odstopu terjatev (cesijo) je novi upnik izkazal, da je terjatev prešla nanj. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi v tem delu spremenilo izpodbijano IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje tako, da je dovolilo vstop novega upnika (5. alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so stranke 6. 1. 2022 sklenile sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij, s katerim uvodoma sporazumno ugotavljajo, da je med njimi v teku oziroma je teklo več pravdnih postopkov, med drugim pri Okrožnem sodišču v Celju I Pg 406/2017. Sporazum so sklenile z namenom celovite ureditve razmerij v zvezi s stroji in končanjem postopkov, ki se vodijo v zvezi s stroji in se nanašajo na uporabnino, stroje ter odškodnino. V 3. členu sporazuma je zapisano, da dolžnik s sklenitvijo in izpolnitvijo sporazuma v celoti v zapisanih rokih ne bo imel več obveznosti iz naslova uporabe, lastništva ali drugih pravic iz naslova strojev do F. d.o.o., upnika in I. d.o.o., navedene družbe pa do dolžnika ne bodo imele nobenega zahtevka ter bo razmerje celovito in dokončno urejeno. Na podlagi navedenega se stranke druga zoper drugo odpovedujejo kakršnemukoli zahtevku iz naslova pravdnih postopkov P 482/2017, I Pg 75/2021, I Pg 268/2019, I Pg 73/2017 ter morebitnih drugih postopkov, katerih predmet je uporabnina ali stroji, s katerimi stranke na dan podpisa sporazuma še niso seznanjene. V 4. členu sporazuma je določena pogodbena kazen, da se dolžnik zaveže v primeru, da bi po sklenitvi sporazuma vložil kakršenkoli zahtevek v zvezi z uporabnino za stroje in predmetnimi stroji oziroma predmetom, ki ga dokončno ureja sporazum, družbi F. d.o.o., upniku, I. d.o.o. ali B. B. plačati poleg stroškov še pogodbeno kazen 30.000,00 EUR (12. točka obrazložitve sklepa). Tudi te ugotovitve sodišča prve stopnje pritožbeno niso sporne.

9. Novi upnik sicer utemeljeno navaja: (-) da je bil namen strank sporazuma razrešiti vsa pravna razmerja v zvezi s stroji in se z določitvijo pogodbene kazni zaščititi pred situacijo, ko bi nekdo aktivno ravnal in zahteval nekaj dodatnega, (-) da pritožba, ki jo je vložil dolžnik z dne 15. 4. 2021 in v kateri je zahteval povračilo stroškov (ugovornega) postopka1, predstavlja ″kakršenkoli zahtevek v zvezi z uporabnino″, saj je bila uporabnina predmet izvršbe in stroški postopka predstavljajo stransko terjatev glavne terjatve v plačilo uporabnine, (-) da je zahtevek na plačilo stroškov, ki predstavlja stransko terjatev v odnosu do glavne terjatve, zahtevek, (-) da je nepravilna razlaga, da dolžnik ni vložil zahtevka, ampak pravno sredstvo (15. točka obrazložitve sklepa). Kot vložitev ″kakršnegakoli zahtevka v zvezi z uporabnino za stroje″ je potrebno razlagati vse denarne zahtevke, ki bi rušili namen sporazuma – celovitost in dokončnost ureditve razmerja, da stranke po njegovi sklenitvi ne bodo imele več nobenega zahtevka, da se odpovedujejo kakršnemukoli zahtevku. Stranke so se želele izogniti grozečim denarnim zahtevkom in finančnim bremenom. To je bil namen sporazuma in dogovorjene pogodbene kazni. Sodišče prve stopnje sicer ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem prič (16. točka obrazložitve sklepa), vendar mu novi upnik neutemeljeno očita absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je glede na pritožbene navedbe predlagal ta dokaz za ugotovitev kaj je bilo mišljeno z zahtevkom, katere zahtevke bi teoretično lahko vložil upnik, ki naj bi bili ključni za ugotovitev, da je bil namen sporazuma v tem, da se dolžniku prepreči vlaganje rednih in izrednih pravnih sredstev. Kot je presodilo sodišče druge stopnje v tem pritožbenem postopku, predstavlja vložitev ugovora z zaznamovanimi stroški z dne 13. 12. 2021 in pritožba dolžnika z dne 15. 4. 2022 zoper sklep o stroških z dne 6. 4. 2022 zahtevek.

10. Vendar se stranke v sporazumu niso dogovorile za generalno odpoved vsem zahtevkom, temveč so jih dodatno opredelile. Zato je pravzaprav bistveno vprašanje ali so z nadaljnjim besedilom sporazuma zajele tudi dolžnikov stroškovni zahtevek z vloženim ugovorom v zadevi I 361/2022 in zanj dogovorile pogodbeno kazen. V 3. členu sporazuma so navedle, da ne bodo imele več nobenega zahtevka ter bo razmerje celovito in dokončno urejeno ter se odpovedujejo kakršnemkoli zahtevku iz naslova pravdnih postopkov P 482/2017, I Pg 75/2021, I Pg 286/2019, I Pg 73/2017. Torej v tem zapisu niso izrecno zajele pravdnega postopka I Pg 406/20172, zaradi katerega se je vodil izvršilni postopek I 361/2021 in v katerem so nastali sporni stroški ugovora dolžnika.

11. Nadalje so stranke v 3. členu sporazuma zapisale, da se odpovedujejo kakršnemukoli zahtevku iz morebitnih drugih postopkov, katerih predmet je uporabnina ali stroji, s katerimi dolžnik, F. d.o.o., upnik ter I. d.o.o. na dan podpisa sporazuma še niso seznanjeni. V zvezi s slednjo dikcijo ″ne seznanjenosti″ ne držijo osrednje pritožbene navedbe novega upnika: (-) da bil namen z določitvijo pogodbene kazni zaščititi se pred situacijo, ko bi sprva nekdo zamolčal, da je nek postopek še v teku in ni umaknil vloženega in zamolčanega ugovora zoper sklep o izvršbi, (-) da je dolžnik upnika na goljufiv, prepovedan način oškodoval z naloženim dodatnim plačilom, (-) da se prepoved vlaganja zahtevkov glasi na primere, ko bi dolžnik kljub sporazumu po njegovem podpisu še uveljavljal kakršenkoli zahtevek s pravnimi sredstvi postopki, ki bi se morali zaključiti oziroma za katere je dolžnik povzročil pri upniku zmoto, da so že zaključeni3. Kot je razvidno iz listin, glede katerih so imele stranke možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje (tretja alineja 358. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ), je kronologija dogodkov med strankama sledeča: dne 13. 12. 2021 se je dolžnik seznanil s sklepom o izvršbi v zadevi I 361/2021, vložil ugovor in na njem zaznamoval ugovorne stroške, dne 15. 12. 2021 je poslal pooblaščenki upnika elektronsko pošto, ga o tem seznanil in zapisal, da so v zvezi z izvršbo nastali stroški vloženega ugovora, odvetniški stroški z vložitvijo ugovora 671,98 EUR, strošek sodne takse za ugovor 44,00 EUR, bančni stroški 123,50 EUR, skupaj 839,48 EUR ter zahteval, da mu nemudoma povrne navedene stroške zaradi očitno neutemeljene izvršbe, dne 17. 12. 2021 je pooblaščena pisarna upnika odgovorila dolžniku, da ne more pristati na navedbe, da naj bi bila izvršba vložena nezakonito, da posledično ne more slediti zahtevku za povrnitev stroškov, o katerem bo odločilo sodišče v okviru izvršilnega postopka, ki je bil v teku in da zneska ne more poravnati, dne 6. 1. 2022 je bil sklenjen sporazum. Iz tega sledi, da je bil upnik v trenutku sklepanja sporazuma seznanjen z ugovorom dolžnika in z njegovim stroškovnim zahtevkom, izrecno je prepustil odločitev o stroških sodišču v izvršilnem postopku, sam je izjavil, da je ta še v teku in se na ta način izpostavil nevarnosti naloženih stroškov. Da je pooblaščenka upnika 22. 12. 2021 prejela sklep o ustavitvi izvršilnega postopka I 361/2021, ne pomeni, da upnik ni mogel še po tem datumu in v času sklenitve sporazuma 6. 1. 2022 pričakovati, da mu bodo naloženi stroški ugovornega postopka, kajti v sklepu o ustavitvi sodišče prve stopnje ni odločilo o ugovoru in tudi ne o stroških ugovornega postopka. Torej je lahko upnik pričakoval tudi odločitev o tem, kar je sodišče prve stopnje storilo 6. 4. 2022, ko je odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške, dolžnik pa se je zoper odločitev pritožil. Ker se stranke kljub seznanjenosti z možnostjo naložitve stroškov ugovornega postopka ob podpisu sporazuma niso izrecno dogovorile, da se celovitost ureditve obravnavanega razmerja nanaša tudi na zahtevke iz pravdnega postopka I Pg 406/2017 ter iz tega izhajajočo izvršilno zadevo I 361/2021, za zahtevek iz naslova spornih stroškov ni bila dogovorjena pogodbena kazen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik z vložitvijo ugovora (in zaznamovanih stroškov) ter kasneje pritožbe zoper sklep o stroških ugovornega postopka ni kršil sporazuma, posledično upnik ni upravičen do izterjave pogodbene kazni. Pravilno je ugodilo ugovoru, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo predlog.

12. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

13. Novi upnik je uspel z neznatnim delom pritožbe, nasprotno se je dolžnik uspel obraniti pretežnega dela pritožbe, stroški za odgovor so bili potrebni po prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zato mu mora novi upnik povrniti nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 700 točk po 7. točki tar. št. 31 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % pavšal po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Skupaj znašajo stroški 522,65 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS št. 1/2006. 1 Bistven je pravzaprav pred pritožbo vložen ugovor dolžnika z dne 13. 12. 2021 v zadevi I 361/2021 in na njem zaznamovani stroški ugovornega postopka. Te je priglasil pred sklenitvijo sporazuma z dne 6. 1. 2022. 2 So ga pa omenile v krovni listini notarke, ki je pred sestavo notarskega zapisa pozvala stranke na predložitev morebitnih listin, ki predstavljajo del celovitega pravnega posla ali več poslov med istimi strankami, ki zasledujejo enak poslovni namen kot pravni posel, katerega potrditev predlagajo v notarskem zapisu ali so z njim v drugačni pravni povezavi ter so stranke izjavile, da so s poslom povezani pravdni postopki ter je med temi prvonavedeni I Pg 406/2017, ki je pravnomočno končan. 3 Upnik je v odgovoru na ugovor dolžnika zatrjeval, da je dolžnik pri sklepanju sporazuma zamolčal ter ni opozoril stranki na izvršilni postopek I 361/2021, ki je bil v trenutku sklepanja sporazuma v teku, da upnik in preostali podpisniki sporazuma niso mogli vedeti, da je postopek v teku, da so bili ob podpisu sporazuma prepričani, da je izvršilni postopek zaključen, da je dolžnik zamolčal, da je 13. 12. 2021 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, o katerem do 6. 1. 2022 ni bilo odločeno, da je upnik šele 11. 3. 2022 prejel poziv za odgovor na ugovor in se šele s tem dnem seznanil, da izvršilni postopek ni bil zaključen (11. točka obrazložitve sklepa).