Jedro

Če pritožnico skrbi, da bi skrbnica v imenu nasprotne udeleženke v nasprotju z njenimi koristmi sklenila posle, ki se nanašajo na nepremičnine in na večje denarne zneske, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora skrbnica za vse posle, ki presegajo redno upravljanje (prim. določbe 247. člena DZ in 248. člena DZ), pridobiti dovoljenje centra za socialno delo. V ta okvir spadata sklepanje poslov o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin ter sklepanje poslov o razpolaganju s premoženjskimi pravicami večje vrednosti (prim. prvo in drugo alinejo prvega odstavka 248. člena DZ).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu II. točke izreka glede imenovanja skrbnika potrdi.

II.Udeleženec C. C. sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v II. točki izreka izpodbijanega sklepa za skrbnico nasprotne udeleženke imenovalo njeno hčer A. A. in opredelilo njene dolžnosti. Pojasnilo je, da je predlagatelj v predlogu za skrbnico sicer predlagal hčer nasprotne udeleženke B. B., vendar je ta svoje soglasje k imenovanju za skrbnico med postopkom umaknila. Z imenovanjem A. A. za skrbnico nasprotne udeleženke so soglašali tako predlagatelj kot hči nasprotne udeleženke B. B. in sin nasprotne udeleženke C. C.. K zaključku, da je A. A. primerna za skrbnico nasprotne udeleženke, so sodišče prve stopnje pripeljale ugotovitve, (i.) da jo že sedaj najpogosteje obiskuje, (ii.) da imata stalne ljubeče stike, (iii.) da je že v preteklosti pretežno skrbela za njene potrebe in koristi, (iv.) da skrbi za njeno dodatno udobje in priboljške, (v.) kar vse nasprotna udeleženka kljub domski oskrbi še dodatno potrebuje.

2.Zoper del II. točke izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče A. A. imenovalo skrbnico, pritožbo vlaga B. B. Predlaga, da se za skrbnika imenuje predlagatelj. Navaja, da se pritožuje zaradi svojega nezaupanja v iskrenost in pozitivnost izvajanja skrbniških obveznosti v korist nasprotne udeleženke, predvsem zaradi povezave med imenovano skrbnico in bratom C. C. Opozarja, da je C. C. predlagatelj nepravdnega postopka N 56/2024

zoper nasprotno udeleženko. Nadaljuje, da je C. C. ravnal kontradiktorno, ker pred začetkom tega postopa ni soglašal, da se za skrbnico imenuje katera od hčera nasprotne udeleženke, med zaslišanjem pa je nato soglašal z imenovanjem A. A. Po njenem si je brat tlakoval pot za "nadaljnje pravniško urejanje zadev po predmetu N 56/2024" ter glede pisne izjave nasprotne udeleženke, na podlagi katere jo C. C. bremeni za 60.000 EUR. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje okoliščine, s katerimi prereka obstoj te obveznosti in okoliščine podpisa tega dokumenta.

V pritožbi nadalje navaja, da se je odnos A. A. do nje po naroku z dne 13. 12. 2024 spremenil in ji na vprašanja glede nasprotne udeleženke ne odgovarja. Dodaja, da njena sestra opravičuje ignoranco C. C. do nasprotne udeleženke. Podrobno je opisala okoliščine, ki po njenem kažejo na neprimeren odnos C. C. do nasprotne udeleženke. Navaja, da se je po 13. 12. 2024 tudi odnos nasprotne udeleženke do nje spremenil v negativnem smislu. Po njenem nasprotna udeleženka "na trenutke deluje, kot da ni dementno bolna".

V zaključku pritožnica prosi, da se popravi 7. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa, tako da se zapiše, da je pritožnica odstopila kot kandidatka za skrbnico na predlog brata C. C., ker je "imenoval za skrbnico sestro A. A.". Uveljavlja tudi napake pri opravljenem naroku dne 28. 11. 2014, saj po njenem ni bila v enakopravnem položaju zato, ker je bila na naroku skupaj z C. C. njena sestra pa je bila kasneje zaslišana na naroku brez njegove prisotnosti. Zaradi slabega počutja na naroku ni bila sposobna postaviti vprašanj C. C.

3.Predlagatelj in udeleženca A. A. ter C. C. so v svojih odgovorih na pritožbo nasprotovali pritožbenih navedbam.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje pri imenovanju skrbnika pravilno oprlo določbe od 240. člena do 243. člena Družinskega zakonika (DZ). Ob ugotovljenih dejstvih, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija, je pravilna tudi njegova presoja, da skrbnica A. A. izpolnjuje vse predpisane pogoje za imenovanje za skrbnico nasprotne udeleženke.

6.V pritožbi izraženo nezaupanje pritožnice, da bo A. A. svoje obveznosti izpolnjevala v korist nasprotne udeleženke, pravilnosti takšne presoje ne načenja.

Enako na pravilnost presoje ne vpliva niti pritožbena navedba, da si je C. C. z izpodbijanim delom odločbe "uredil dobre temelje za nadaljnje pravniško urejanje zadev po predmetu N 56/2024" in za ureditev zadev po izjavi nasprotne udeleženke z dne 15. 12. 2015 (priloga C7), na podlagi katere po pritožbenih navedbah C. C. utemeljuje denarno terjatev do nasprotne udeleženke v višini 60.000,00 EUR. Omenjene navedbe vsebinsko ne odstopajo od izražanja nezaupanja do imenovane skrbnice. Gre sicer za dovoljeno pritožbeno novoto (določba 34. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZNP-1), ker je ta lahko potencialno v korist nasprotne udeleženke, vendar zaradi svoje nekonkretiziranosti glede vpliva na sposobnosti imenovane skrbnice poskrbeti za koristi nasprotne udeleženke ne zbuja nobenega dvoma v pravilnost izpodbijane odločitve. Če pritožnico skrbi, da bi skrbnica v imenu nasprotne udeleženke v nasprotju z njenimi koristmi sklenila posle, ki se nanašajo na nepremičnine in na večje denarne zneske, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da mora skrbnica za vse posle, ki presegajo redno upravljanje (prim. določbe 247. člena DZ in 248. člena DZ), pridobiti dovoljenje centra za socialno delo. V ta okvir spadata sklepanje poslov o odtujitvi ali obremenitvi nepremičnin ter sklepanje poslov o razpolaganju s premoženjskimi pravicami večje vrednosti (prim. prvo in drugo alinejo prvega odstavka 248. člena DZ).

7.Pritožnica se v pritožbi neutemeljeno zavzema za dopolnitev 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa v smeri, da je soglasje k imenovanju preklicala na predlog svojega brata C. C. V okoliščinah konkretne zadeve so razlogi, zakaj je pritožnica soglasje k imenovanju preklicala, pravno nepomembni. Prav tako je pravno nepomembno, da je C. C. glede tega, kdo naj se imenuje za skrbnika, pred začetkom tega postopka izražal drugačno stališče kot med njim.

8.Enako nepomembno za izpodbijani del odločitve sodišča prve stopnje je tudi obširno pojasnjevanje okoliščin spora v razmerju med pritožnico in C. C. in v razmerju med C. C. ter nasprotno udeleženko, saj se te v ničemer ne tičejo sposobnosti imenovane skrbnice izvrševati svoje obveznosti v korist varovanke.

9.Časovne meje pravnomočnosti izpodbijanega sklepa zajemajo dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave - v konkretnem primeru na dan 13. 12. 2024. Pritožnica zato v tem postopku ugotovljenih dejstev in na njihovi podlagi temelječe presoje ne more izpodbiti z navajanjem dejstev, ki so objektivno nastala po tem datumu. Gre za pritožbene navedbe, da se je po 13. 12. 2024 odnos A. A. in nasprotne udeleženke do nje povsem spremenil. Omenjena dejstva so lahko kvečjemu predmet postopka po določbah 253. člena DZ v zvezi s četrtim odstavkom 57. člena ZNP-1.

10.Sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve določb nepravdnega postopka, ker je kandidate za skrbnika zaslišalo na dveh narokih, saj gre pri takšnem postopanju za odločitev procesnega vodstva, ki je skladna s pravili ZNP-1. Prav tako kršitve postopka ne predstavlja dejstvo, da je bila pritožnica zaslišana na naroku ob prisotnosti C. C., imenovana skrbnica pa ne. Tudi pri tem gre za odločitev procesnega vodstva, ki ji poleg tega pritožnica na naroku ni z ničemer nasprotovala.

11.Pritožnica v pritožbi navaja, da na naroku ni bila sposobna postavljati vprašanj C. C., vendar takšna navedba ne izkazuje posega v njeno pravico do izjave oziroma postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom ZNP-1. Prvič zato, ker morebitne kršitve ni grajala najkasneje do zaključka naslednjega naroka, čeprav je bila z njim seznanjena,

pri čemer v pritožbi niti ne uveljavlja, da tega pred tem ni mogla storiti brez svoje krivde (določbi 286.b člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Drugič pa zato, ker v pritožbi ni navedla, katera dejstva je želela s svojimi vprašanji razčistiti, zaradi česar pritožbeno sodišče obstoja te kršitve sploh ni moglo preizkusiti v okviru postavljenih pritožbenih navedb (prim. drugi odstavek 350. člena v zvezi z 42. členom ZNP-1).

12.Ker v pritožbi navedeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu pritožbe ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13.O stroških pritožbenega postopka udeleženca C. C. je pritožbeno sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi prvega odstavka 70. člena ZNP-1. Ker navedbe iz njegovega odgovora na pritožbo niso pripomogle k odločitvi o pritožbi, je sklenilo, da sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da gre za postopek delitve solastnine pri Okrajnem sodišču v Celju (prim. 3. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa).

2

Podpis pritožnice na zapisniku naroka z dne 28. 11. 2024 (r. št. 22).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 240, 241, 242, 243

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.