5. 3. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Alenke Koncilja, Mengeš, na seji 5. marca 2009

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 233. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – ur. p. b.) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica navaja, da izpodbija 233. člen Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), vendar je iz vsebine pobude razvidno, da nasprotuje le prvemu odstavku tega člena, ki predpisuje domnevo, da je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila storilec prekrška. Zatrjuje, da je izpodbijana določba v neskladju s 27. členom Ustave. Navaja, da mora domneva nedolžnosti veljati tudi za prekrške. Nedopustno naj bi bilo, da mora obdolženec dokazovati svojo nedolžnost. Poleg tega naj izpodbijana določba ne bi določala, na kakšen način naj obdolženec dokazuje svojo nedolžnost. Pobudnica meni, da odločajo sodniki vedno v prid državnih organov, zato naj bi bilo jasno, da obdolženec ne bo mogel dokazati svoje nedolžnosti. Pravni interes utemeljuje z navedbo, da je sodišče svojo odločitev oprlo na izpodbijano določbo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano določbo razveljavi.

2.Pobudnica je z isto vlogo vložila tudi ustavno pritožbo zoper sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani št. PR 1920/2007 z dne 18. 1. 2008, št. PR 1921/2007 z dne 18. 1. 2008 in št. PR 1922/2007 z dne 18. 1. 2008, s katerimi so bile kot neutemeljene zavrnjene njene zahteve za sodno varstvo. V ustavni pritožbi uveljavlja kršitev pravice do obrambe iz 29. člena Ustave. Med drugim navaja, da je sodišču ponudila dokaz, s katerim je dokazovala svojo nedolžnost, vendar sodišče predlagane priče ni zaslišalo in jo s tem "oropalo" vseh temeljnih procesnih pravic. Zatrjuje, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

3.Ustavnost prvega odstavka 233. člena ZVCP-1 je Ustavno sodišče že presojalo. V odločbi št. U-I-295/05 z dne 19. 6. 2008 (Uradni list RS, št. 73/08) je zavrnilo očitke predlagatelja in pobudnikov, da je ureditev, ki določa domnevo odgovornosti lastnika oziroma imetnika pravice uporabe vozila, v neskladju z 22. členom v zvezi z drugo in četrto alinejo 29. člena in s 27. členom Ustave. Pri tem je posebej opozorilo, da se obdolženec v postopku o prekršku razbremeni domneve že tedaj, ko izkaže razumen dvom v resničnost domnevanega dejstva, ne pa zgolj v primeru, ko z dokazi prepriča sodišče, da ni storilec prekrška. Pobudnica svoje trditve o neskladnosti izpodbijane določbe z domnevo nedolžnosti iz 27. člena Ustave ne utemeljuje z razlogi, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo že pri prejšnji odločitvi. Enako velja za očitek pobudnice, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, ker ne določa, na kakšen način naj obdolženec dokazuje svojo nedolžnost. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na razloge, navedene v odločbi št. U-I-295/05. Očitka o neustavnosti izpodbijane določbe ni mogoče utemeljiti z navedbami o pristranskem odločanju sodnikov v praksi. Ali je do zatrjevane kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine prišlo v postopkih o prekrških, ki so se vodili zoper pobudnico, je vprašanje, ki ga bo Ustavno sodišče presojalo pri odločanju o ustavni pritožbi, če bo ugotovilo, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

4.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo kot očitno neutemeljeno.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik