Jedro

Če stranka sama vloži pritožbo in niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi ne izkaže in tudi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit, je njena pritožba nedovoljena.

Z ugovorom zoper plačilni nalog je mogoče izpodbijati le plačilo tiste takse, ki je naložena v plačilo z izpodbijanim nalogom, ne pa tudi taksne obveznosti, o kateri teče spor o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrže. Ugovor zoper plačilni nalog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper izpodbijani sklep, s katerim je Vrhovno sodišče ugotovilo umik predloga za obnovo postopka, dne 26. 8. 2009 sam vložil pritožbo, hkrati pa je vložil tudi ugovor zoper plačilni nalog Vrhovnega sodišča Republike Slovenije za plačilo sodne takse za ustavitev postopka po predlogu za obnovo postopka, VI Ips 4/2008-12 z dne 23. 7. 2009. K 1. točki izreka:

2. Pritožba ni dovoljena.

3. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008) ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008) . Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če imata opravljen pravniški državni izpit. 4. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice.

5. Ker je pritožnik sam vložil pritožbo, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 se v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, zato Vrhovno sodišče pritožnika ni pozivalo k dopolnitvi pritožbe, v kateri bi lahko izkazal sposobnost za njeno vložitev, ampak je pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

6. O zadevi je odločala sodnica poročevalka na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da lahko nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom že sodnik poročevalec, če ob preizkusu ugotovi, da pritožba ni dovoljena.

K 2. točki izreka:

7. Z izpodbijanim plačilnim nalogom je Vrhovno sodišče tožniku na podlagi 34. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/2008) naložilo plačilo sodne takse za predlog za obnovo postopka po tar. št. 6133 v znesku 54,67 EUR.

8. Zoper plačilni nalog je tožnik vložil ugovor, v katerem navaja, da Vrhovno sodišče ob izdaji plačilnega naloga ni upoštevalo zastaralnih rokov. Meni, da je dolžan plačati sodno takso tisti, ki jo je povzročil z nepotrebno in nezakonito terjatvijo.

9. Ugovor ni utemeljen.

10. Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo umik tožnikovega predloga za obnovo postopka z dne 24. 11. 2008, končanega s sodbo in sklepom Vrhovnega sodišča X Ips 752/2005 z dne 29. 10. 2008. Vrhovno sodišče je namreč ugotovilo, da tožnik kljub prejetemu nalogu za plačilo sodne takse, le-te v roku 15 dni ni plačal, pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks pa niso bili podani. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP štelo, da je predlog za obnovo postopka umaknil. Z izdajo izpodbijanega sklepa, s katerim se je postopek po predlogu za obnovo postopka plačila sodnih in upravnih taks ustavil, je na podlagi 11. točke drugega odstavka 5. člena ZST-1 nastala taksna obveznost. Po navedeni določbi ZST-1 namreč taksna obveznost med drugim nastane tudi za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika vloge, v obravnavanem primeru predloga za obnovo postopka. Vrhovno sodišče je tako tožniku na podlagi določbe 6. odstavka 34. člena ZST-1 izdalo plačilni nalog, s katerim mu je za ustavitev postopka po predlogu za obnovo postopka naložilo plačilo sodne takse po tar. št. 6133 v zvezi s šestim odstavkom 34. člena ZST-1 v znesku 54,67 EUR.

11. Po določbi petega odstavka 34. člena ZST-1 je zoper plačilni nalog iz prejšnjih odstavkov dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

12. Tožnik v vloženem ugovoru zoper plačilni nalog navaja, da Vrhovno sodišče pri njegovi izdaji ni upoštevalo zastaralnih rokov. Iz tožnikovih navedb smiselno izhaja, da se njegov ugovor po vsebini nanaša na taksno obveznost, ki je predmet odločanja v zadevi, v zvezi s katero je predlagal obnovo postopka. Navedena taksna obveznost pa ni predmet presoje v postopku odločanja o obravnavanem ugovoru. Skladno z določbo petega odstavka 34. člena ZST-1 je namreč z ugovorom zoper plačilni nalog mogoče izpodbijati le plačilo tiste takse, ki je naložena v plačilo z izpodbijanim nalogom, ne pa tudi taksne obveznosti, o kateri teče spor v glavni stvari. V obravnavani zadevi je bilo z izpodbijanim plačilnim nalogom na podlagi določbe šestega odstavka 34. člena ZST-1 tožniku naloženo plačilo sodne takse za ustavitev postopka po predlogu za obnovo postopka. Ta taksna obveznost (izpodbijani sklep je bil tožniku vročen 19. 8. 2009) pa skladno z določbami 9. člena ZST-1 ni zastarala.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1 tožnikov ugovor kot neutemeljen zavrnilo.

14. Ker po prvem odstavku 14. člena ZUS-1 senat Vrhovnega sodišča odloča le o pritožbi in o reviziji, je o tožnikovem ugovoru odločala sodnica posameznica.