Jedro

V primeru delnega umika tožbe je treba pri izračunu stroškov postopka upoštevati tako določbo 154. člena ZPP glede uspeha pravdnih strank v postopku kot tudi določbo 158. člena ZPP, po kateri je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tem primeru sta izpolnjena oba pogoja, to je, da je delni umik posledica izpolnitve zahtevka s strani toženca in da so tožniki tožbo delno umaknili takoj. To pa ne pomeni, da tožniki delno niso uspeli v postopku, saj se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloča po izjemi iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka pa se stroški odmerjajo po uspehu. Tožniki so torej v celoti uspeli s svojim tožbenim zahtevkom, zato jim po presoji pritožbenega sodišča gredo vsi spodaj navedeni stroški v celoti.

Tožniki so v samem stroškovnem zahtevku in nato spet v pritožbi tudi predlagali, da se pravdni stroški nakažejo na fiduciarni račun pooblaščencev, vendar za predlagani izrek ni podlage. Točka 3 prvega odstavka 95. člena ZPP sicer določa, da ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške, vendar pa to ne pomeni, da je tudi dolžnost stroškovnega zavezanca, da plača ravno odvetniku svojega pravdnega nasprotnika.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da se v celoti glasi: "Toženec je dolžan tožnikom v 15 dneh povrniti pravdne stroške 17.580,30 EUR, in sicer vsakemu tožniku v deležu, ki ga v števcu opredeljuje njegov tožbeni zahtevek, v imenovalcu pa seštevek vseh tožbenih zahtevkov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku navedenega roka do plačila."

II.Toženec je dolžan v 15 dneh tožnikom povrniti stroške pritožbenega postopka 585,60 EUR, vsakemu v enakem deležu, kot je opredeljen v prejšnji točki izreka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku navedenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano III. točko izreka sodbe in sklepa razsodilo, da je toženec dolžan tožnikom povrniti pravdne stroške 7043,25 EUR, vse na fiduciarni račun pooblaščenke Odvetniške pisarne A., d. o. o., v 15 dneh, v primeru zamude z obrestmi.

2.Tožniki so proti odločitvi o stroških vložili pritožbo, v kateri niso navedli, iz katerih razlogov izpodbijajo odločbo v navedenem delu. Smiselno pa uveljavljajo pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da odmerjene stroške spremeni tako, da odloči, da je toženec dolžan plačati tožnikom 17.580,30 EUR, vse na fiducirarni račun zgoraj navedene pooblaščenke, v 15 dneh po prejemu sodne odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Priglasili so pritožbene stroške.

3.Toženec na vročeno pritožbo ni odgovoril.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Ker tožniki izpodbijajo zgolj odločitev o stroških, je pritožbeno sodišče o pritožbi odločilo s sklepom (prvi odstavek 166. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker vrednost izpodbijanega dela odločbe presega 800 EUR, je o pritožbi odločil senat (sedma alineja drugega odstavka 366.a. člena ZPP).

6.Skladno s 155. členom ZPP pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri so to bili in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi.

7.Pritožbeni očitek, da odločitve o stroških zaradi nezadostne obrazložitve ni mogoče preizkusiti, ni utemeljen. Pritožniki navajajo, da ni jasno, kateri stroški in v kakšni višini so za posamezno storitev priznani, ter da ni jasno, ali je sodišče prve stopnje priznalo povišanje za zastopanje sedmih tožnikov, DDV in sodno takso.

8.Sodišče prve stopnje je razložilo, da odločitev o pravdnih stroških temelji na prvem odstavku 154. in 155. člena ZPP ter Odvetniški tarifi (OT) in po specificirano priglašenih stroških tožnikov, kar je razvidno z listovne številke 118 spisa. Razložilo je tudi, da je na stroškovniku tožnikov (list. št. 118 spisa) označilo, da je od skupno priglašenih 23.477,50 EUR upoštevalo še 30 % uspeh tožnikov v tem postopku glede na delni umik tožbe. Na stroškovniku je razviden tudi izračun priznanih stroškov (upoštevajoč 30 % uspeh), s katerim je izračunalo znesek, ki ga je navedlo v točki III. svojega izreka.

9.To v tem primeru zadošča za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov (v primeru toženčeve pritožbe ne bi bilo tako, saj njemu stroškovnik tožnikov ni bil vročen in s tem poznan; način obračunavanja stroškov na stroškovniku, ne pa v obrazložitvi, načeloma ni ustrezen). Iz stroškovnika tožnikov izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo vse priglašene stroške, ki skupaj znašajo 23.477,50 EUR, na stroškovniku pa je zgolj dodalo (svoj) izračun, da se glede na ugotovljeni 30 % uspeh tožnikov priglašeni stroški zmanjšajo na 7043,25 EUR. Če določenih priglašenih stroškov ne bi priznalo kot potrebnih, bi moralo pojasniti, zakaj, priznalo pa je vse. Zato ni utemeljen očitek, da ni obrazložilo, kateri stroški in v kakšni višini so za posamezne storitve priznani, ali je bilo priznano povišanje za zastopanje sedmih tožnikov, DDV in sodna taksa. Pritožnikom ni bila kršena nobena procesna pravica, saj se je sodišče sklicevalo na njihov stroškovnik. Tako ni mogoče sodišču prve stopnje očitati kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10.Nadalje se kritizira napačna uporaba materialnega prava, saj naj sodišče prve stopnje ne bi pravilno odmerilo stroškov. V nadaljevanju se bo višje sodišče opredelilo do pritožbenih navedb, ki se tičejo posameznih postavk na katere opozarjajo pritožniki.

11.Sodišče prve stopnje je pravilno priznalo nagrado za sestavo tožbe v višini 2000 točk, za pripravo prve pripravljalne vloge 1500 točk in druge pripravljalne vloge 1000 točk. Skupaj 4500 točk, upoštevajoč, da je vrednost spornega predmeta takrat znašala 305.315,69 EUR. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da bi skupaj za vse te vloge moralo priznati 5500 točk, namesto dejansko priglašenih 4500 točk, saj mora sodišče tudi pri odločanju o stroških pravdnega postopka upoštevati načelo dispozitivnosti in stranki ne sme priznati več, kot je sama zahtevala (prvi odstavek 2. člena ZPP).

12.Zaradi delne izpolnitve tožbenega zahtevka so tožniki 23. 8. 2021 vložili tretjo pripravljalno vlogo z delnim umikom, tako da je tožbeni zahtevek poslej znašal 146.332,30 EUR, kar je bila nova vrednost spora. Nagrado za nadaljnja procesna dejanja bi bilo treba odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta, sodišče prve stopnje pa je upoštevalo staro. Pravilno je stališče v pritožbi, da je nova vrednost spora po OT ovrednotena na 1400 točk, zato je treba potrebne stroške ovrednotiti na novo, kot sledi: tretja pripravljalna vloga (tarifna številka 20/3 OT) 700 točk, četrta (tarifna številka 20/3 OT) 700 točk, zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo 9. 12. 2021 1400 točk (tarifna številka 21/1 OT), sestava pete pripravljalne vloge 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), šeste 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), sedme 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo 700 točk (tarifna številka 21/2 OT), kar skupaj znaša 5600 točk (in ne 8000 točk, kot je priznalo sodišče prve stopnje).

13.S pripravljalno vlogo z dne 29. 5. 2024 je bil tožbeni zahtevek za plačilo 146.332,30 EUR ponovno utesnjen tako, da so tožniki zahtevali še plačilo 105.418,76 EUR, kar je bila nova vrednost spora. Sodišče prve stopnje bi spet moralo nagrado za nadaljnja procesna dejanja (za pripravo osme pripravljalne vloge in zastopanja na tretjem naroku za glavno obravnavo) odmeriti od nove vrednosti spornega predmeta, ki po OT znaša 1200 točk. Tudi v tem delu višje sodišče sledi pritožbenim navedbam in priglašene stroške vrednoti tako: sestava osme pripravljalne vloge 600 točk (tarifna številka 20/3 OT) in zastopanje na tretjem naroku za glavno obravnavo 600 točk (tarifna številka 21/2 OT), skupaj 1200 točk (in ne 2000 točk, kot je priznalo sodišče prve stopnje).

14.Prvi odstavek 7. člena OT določa, da se za zastopanje več strank, ki uveljavljajo pravico iz iste dejanske in pravne podlage v pravdnih zadevah, skupna vrednost storitve zviša za 10 odstotkov za vsako nadaljnjo stranko. Sodišče prve stopnje je za skupno zastopanje sedmih tožnikov priznalo 70 % zvišanje nastalih stroškov. Pritožniki so pravilno poudarili, da so zaradi skupnega zastopanja sedmih strank upravičeni do 60 % povečanja nastalih stroškov.

15.Glede uspeha v postopku pritožniki navajajo, da bi sodišče prve stopnje moralo za prvi del postopka (od vložitve tožbe do prvega delnega umika zahtevka) priznati pravdne stroške v celoti, torej 5500 točk oziroma 3300 EUR. Nadalje navajajo, da so s svojim zahtevkom, kot je bil postavljen takoj po prvi utesnitvi zahtevka zaradi delne izpolnitve in se je obravnaval v času od 23. 8. 2021 do 29. 5. 2004, ko je sledila zadnja utesnitev, uspeli v 72,04 %, kar naj bi pomenilo, da bi jim moralo sodišče za ta del postopka priznati pravdne stroške 4034 točk (72,04 % od 5600 točk) oziroma 2420,50 EUR. Po zadnji utesnitvi tožbenega je vrednost spora znašala 105.418,76 EUR. In ker je bilo s sodbo ugodeno temu zahtevku v celoti, naj bi moralo sodišče prve stopnje za ta del postopka priznati stroške v celoti, torej 1200 točk oziroma 720 EUR.

16.Ta stališča so zmotna, prav tako kota odločitev sodišča prve stopnje glede uspeha v postopku. V primeru delnega umika tožbe je treba pri izračunu stroškov postopka upoštevati tako določbo 154. člena ZPP glede uspeha pravdnih strank v postopku kot tudi določbo 158. člena ZPP, po kateri je tožeča stranka, ki umakne tožbo, dolžna povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V tem primeru sta izpolnjena oba pogoja, to je, da je delni umik posledica izpolnitve zahtevka s strani toženca in da so tožniki tožbo delno umaknili takoj. To pa ne pomeni, da tožniki delno niso uspeli v postopku, saj se o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka odloča po izjemi iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka pa se stroški odmerjajo po uspehu. Tožniki so torej v celoti uspeli s svojim tožbenim zahtevkom, zato jim po presoji pritožbenega sodišča gredo vsi spodaj navedeni stroški v celoti.

17.Upoštevaje stroške, ki jih je priznalo sodišče prve stopnje, in zgoraj predstavljena stališča pritožbenega sodišča so tožniki (ob upoštevanju 100 % uspeha) upravičeni do povrnitve naslednjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje: sestava tožbe 2000 točk (tarifna številka 19/1 OT), sestava prve pripravljalne vloge 1500 točk (tarifna številka 20/1 OT), sestava druge 1000 točk (tarifna številka 20/2 OT), tretje 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), četrte 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo dne 9. 12. 2021 1400 točk (tarifna številka 21/1 OT), sestava pete pripravljalne vloge 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), sestava šeste 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), sedme 700 točk (tarifna številka 20/3 OT), zastopanje na drugem naroku za glavno obravnavo 700 točk (tarifna številka 21/2 OT), sestava osme pripravljalne vloge 600 točk (tarifna številka 20/3 OT), zastopanje na tretjem naroku za glavno obravnavo 600 točk (tarifna številka 21/2 OT), skupaj 11.300 točk oziroma 6780 EUR. Upoštevajoč 60 % povišanje nagrade (7. člen OT), se skupna vrednost storitve poveča na 18.080 točk oziroma na 10.848 EUR. Temu se prištejejo še materialni stroški 118,48 EUR (11. člen OT), 22 % DDV v višini 2412,63 EUR ter sodna taksa 4545 EUR in kilometrina Maribor-Ljubljana-Maribor (3 x 260 km) v višini 335,50 EUR, kar skupaj znaša 18.259,61 EUR.

18.Ker pa tožniki v svoji pritožbi zahtevajo stroške v višini 17.580,30 EUR (saj upoštevajo, da so s svojim zahtevkom, kot je bil postavljen takoj po prvi utesnitvi in do zadnje utesnitve tožbenega zahtevka, namesto uspeha v celoti uspeli le v 72,04 %) in ker se odloča v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP), jim je pritožbeno sodišče priznalo 17.580,30 EUR.

19.Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijano točko izreka spremenilo tako, da je toženec dolžan tožnikom v 15 dneh povrniti pravdne stroške 17.580,30 EUR, in sicer vsakemu v deležu, ki ga v števcu opredeljuje njegov tožbeni zahtevek, v imenovalcu pa seštevek vseh tožbenih zahtevkov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (te jim gredo skladno s pravnim mnenjem, navedenim na koncu te obrazložitve). Prisoja stroškov v navedenih deležih je aplikacija posebnega pravila, da če je med sosporniki precejšnja razlika glede njihovega deleža pri spornem predmetu, določi sodišče po tem sorazmerju, kolikšen del stroškov naj povrne vsak izmed sospornikov (drugi odstavek 161. člena ZPP). Tožniki so v samem stroškovnem zahtevku in nato spet v pritožbi tudi predlagali, da se pravdni stroški nakažejo na fiduciarni račun pooblaščencev, vendar za predlagani izrek ni podlage. Točka 3 prvega odstavka 95. člena ZPP sicer določa, da ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške, vendar pa to ne pomeni, da je tudi dolžnost stroškovnega zavezanca, da plača ravno odvetniku svojega pravdnega nasprotnika.

20.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena v zvezi z prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožniki so v pritožbenem postopku uspeli. Pritožbeno sodišče je njihove pritožbene stroške odmerilo ob upoštevanju, da je vrednost spornega predmeta 10.537 EUR. Priznalo jim je 500 točk za pritožbo (tarifna številka 22 OT), 60 % povišanje nagrade v višini 300 točk (7. člen OT), skupaj 800 točk, kar znaša 480 EUR, povečano za 22 % DDV pa 585,60 EUR. Toženec mora tožnikom odmerjene stroške plačati v 15 dneh, v enakem kvocientu in iz istih razlogov tako, kot je bilo zgoraj razloženo. Od priznanih stroškov gredo tožnikom za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 95, 95/1, 95/1-3, 154, 154/1, 155, 158, 161, 161/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.