Jedro

Če leži parcela v območju, na katerem po prostorskih ureditvenih pogojih do sprejetja zazidalnega načrta ni dovoljena nobena gradnja, je upravni organ pravilno zavrnil zahtevek tožnika za gradnjo stanovanjske hiše.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Sekretariata za družbeni razvoj občine z dne 20.6.1991, s katero je bil zavrnjen zahtevek tožnika kot investitorja za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo stanovanjske hiše na parc.št. 1042/3. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je bila odločba izdana na podlagi 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 47/93), ki določa, da se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom tega zakona graditev prepovedana, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Tožnikova parcela leži v območju S1/1, za katero velja Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih v občini (Uradni vestnik ... št. 17/86), ki v 19. členu določa, da za ureditveno območje ... - S1/1, gradbeni posegi niso dovoljeni. Ker za navedeno območje torej ni predvidena nobena gradnja do sprejetja zazidalnega načrta, je prvostopenjski upravni organ ravnal pravilno in v skladu z zakonom, ko je zahtevek stranke zavrnil. Tožnik v tožbi navaja, da razpolaga s potrdilom občine z dne 16.5.1989, da je parc.št. 1042/3 stavbno zemljišče, zato ne bi smelo biti ovire za izdajo lokacijskega dovoljenja. Nesprejemljivo je, da gradnja ni dopustna samo zato, ker še niso izdelani prostorsko izvedbeni akti in na podlagi sprejetih prostorsko ureditvenih pogojev. Ni zakonito in dopustno, da občina z izdelavo neusklajenih prostorsko ureditvenih pogojev vse od leta 1986 dalje preprečuje normalno razpolaganje z zemljišči in uporabo zemljišča za namen, ki ga je določila leta 1986, sama pa ničesar ne ukrene za realizacijo ali uskladitev načrtov in izdelavo izvedbenih načrtov. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri izreku in razlogih izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Ker gre v obravnavanem primeru za zemljišče, ki leži v stanovanjskem območju S1/1 (ureditveno območje ...), ki se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji v občini (že citirani uradni vestnik), ta pa v 19. členu za isto območje prepoveduje do sprejetja zazidalnih načrtov takšne gradbene posege, kot ga predlaga tožnik, kar vse med strankama tudi ni sporno, je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, ki se utemeljeno sklicuje na 2. odstavek 54. člena in 49. člen Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Potrdilo, na katerega se sklicuje tožnik, tu ni odločilno in navedenega režima graditve ne spreminja, zamujanje občine z izdelavo zazidalnih načrtov pa ni predmet tega upravnega spora, kar velja tudi za tožnikove pripombe k prostorsko ureditvenim pogojem in družbenemu planu občine.

Glede na navedeno je izpodbijana odločba zakonita in pravilno utemeljena. Zato je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih, ki ga je sodišče uporabilo kot republiški predpis, v skladu s 1. odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).