Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se spremeni tako, da sedaj v celoti glasi: „Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje povrniti stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje v višini 11.338,30 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.“
II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v višini 209,12 EUR v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je dne 5. 3. 2018 izdalo sodbo na podlagi pripoznave in dne 20. 3. 2018 sklep o stroških, s katerim je tožeči stranki naložilo v plačilo stroške postopka tožene stranke v višini 4.789,00 EUR.
2. Zoper sklep o stroških se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da se le-ta ne da preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), prav tako je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče prve stopnje namreč ni upoštevalo določbe drugega odstavka 296. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) v kateri je določeno, da upnik, ki je odgovoren za obveznosti stečajnega dolžnika kot solidarni dolžnik, mora v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev, ki do začetka stečajnega postopka še ni obstajala, pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika. 60. člen ZFPPIPP pa glede prijave in priznanja terjatev iz naslova poroštva v stečajnem postopku nad porokom ne določa posebnih okoliščin, ki bi sodile v obvezno vsebino prijave pogojne terjatve poroka kot upnika. Na prvi stopnji ni bilo sporno, da je tožena stranka sama pogodbena stranka pravnih poslov, na katere se nanaša prijavljena terjatev in je tudi razpolagala z vso listinsko dokumentacijo, katero je tožeča stranka predložila toženi stranki v prilogi prijave terjatve, pri tem pa tudi navedla, da prijavlja pogojno terjatev iz naslova danih poroštev kot solidarni porok za kredite, ki jih je najela tožena stranka. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo stroške postopka in stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. in 366. člen ZPP).
5. Iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da je ugodilo zahtevku na plačilo stroškov postopka tožene stranke iz razloga, ker je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, potem ko je tožeča stranka v spis vložila prijavo terjatve NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. kot prilogo k prijavi terjatve v stečajnem postopku nad njo. Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje v skladu s 60. členom ZFPPIPP zahtevku tožene stranke na povrnitev stroškov postopka ugodilo.
6. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je materialnopravno zmoten. 60. člen ZFPPIPP vsebuje določbe o vsebini zahtevka za priznanje terjatev. V skladu s četrtim odstavkom 60. člena ZFPPIPP pa se v primeru, da prijava terjatev ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka 60. člena ZFPPIPP tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, zanje ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatev, če je bila terjatev prerekana.
7. Predmetni pravdni postopek se je začel na podlagi prerekane terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko, kjer je prijavila pogojno terjatev v višini 600.987,53 EUR iz naslova poroštvenih obveznosti, ki jih je dala tožeča stranka toženi stranki za najemanje bančnih kreditov in L. Tožena stranka se je v postopku branila z navedbami, da gre za poroštvene obveznosti in v kolikor te terjatve v stečajnem postopku nad tožečo stranko niso prijavili upniki NKBM d.d. in NLB L. M. d.o.o., tožeča stranka nima terjatve do tožene stranke. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi z dne 13. 1. 2018 navedla, da so v stečajnem postopku nad njo NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. prijavile pogojno terjatev, ki je izvirala iz poroštva tožeče stranke po pogodbi o dolgoročnem posojilu med toženo stranko in NKBM d.d. in NLB L. d.o.o. zato je tožena stranka zahtevek pripoznala. Na podlagi slednjega je zatem sodišče prve stopnje izdalo sodbo na podlagi pripoznave I Pg 333/2017 z dne 5. 3. 2018. 8. Zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka že k prijavi terjatve morala priložiti sklep, iz katerega je razvidno, da sta bili terjatvi NLB L. d.o.o. in NKBM d.d. v stečajnem postopku nad njo priznani. 60. člen ZFPPIPP takšne zahteve ne določa. V 5. točki drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP za pogojne terjatve zahteva določen opis okoliščin, nastanek katerih pomeni uresničitev odložnega ali razveznega pogoja, s katerim je povezana terjatev. 296. člen ZFPPIPP pa določa, da mora upnik, ki je odgovoren za obveznosti stečajnega dolžnika kot solidarni sodolžnik, v stečajnem postopku prijaviti tudi svojo morebitno regresno terjatev pod odložnim pogojem, da bo na podlagi plačila te terjatve, ki ga bo opravil po začetku stečajnega postopka, pridobil regresno terjatev do stečajnega dolžnika.
9. Tožeča stranka je v stečajni postopek nad toženo stranko svojo pogojno terjatev v stečaju nad toženo stranko prijavila in navedla, iz katerih pogodb njena pogojna obveznost izvira in dejstvo, da v teh pogodbah tožeča stranka nastopa kot solidarni porok in zastavitelj ter prijavlja terjatev pod odložnim pogojem, ki bo nastopil, v kolikor bo morala poravnati svoje poroštvene obveznosti. Na podlagi teh navedb je po oceni sodišča druge stopnje tožena stranka razpolagala z ustreznimi dejstvi in dokazi ter opisi posebnih okoliščin, da se je o utemeljenosti prijavljene terjatve v stečajnem postopku lahko izjasnila, s tem pa pogoji iz četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP1. 10. Glede na obrazloženo je o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje potrebno odločiti s smiselno uporabo 157. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP ter Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah - ZST-1. Tožeča stranka je namreč upravičeno vložila tožbo, saj je tožena stranka njeno pravilno prijavljeno terjatev prerekala. Sodišče druge stopnje je tožeči stranki za postopek pred sodiščem prve stopnje priznalo sodno takso za postopek v višini 7.515,00 EUR, nagrado za prvo pripravljalno vlogo z dne 26. 10. 2017 v višini 2.250 točk, za drugo pripravljalno vlogo z dne 22. 1. 2018 - 1.500 točk, za narok z dne 30. 1. 2018 (tar. št. 20/1) OT - 3.000 točk, za vlogo z dne 28. 2. 2018 ji nagrade ni priznalo, saj je v njej priglasila stroške postopka. Nadalje ji je v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT priznalo 2 % materialne stroške in 22 % DDV na odvetniško storitev. Upoštevaje vrednost točke 0,459 EUR je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka nastale pred sodiščem prve stopnje v višini 11.338,30 EUR.
11. Tožeča stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka in sicer sodno takso za pritožbo v višini 96,00 EUR, stroške sestave pritožbe 200 točk, 2 % materialne stroške in 22 % DDV, skupaj 209,12 EUR vse v roku 15 dni od prejema sklepa sodišča druge stopnje (165. člena v zvezi s 154. členom ZPP).
1 četrti odstavek 60. člena ZFPPIPP: Če prijava terjatve ne vsebuje opisa dejstev in dokazov iz 2. točke prvega odstavka tega člena ali če ji niso priloženi dokazi iz tretjega odstavka tega člena, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je bila terjatev prerekana.