Jedro

Pri presoji, ali so podani pogoji za oprostitev plačila taks, se upoštevajo vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke. Na tega vpliva tudi denarna odškodnina, ki je bila izplačana oškodovancu, pa čeprav za nepremoženjsko škodo, ki ima po svoji naravi značaj satisfakcije.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnika, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Ugotovilo je, da je tožnik od 14.07.2001 prijavljen v evidenci brezposelnih oseb, da mu je priznana pravica do nadomestila plače v znesku 68.214,00 SIT. Ker pa mu je tožena stranka pred pravdo izplačana akontacija odškodnine v znesku 8.500.000,00 SIT, je ta denarni znesek pri ugotavljanju tožnikove zmožnosti plačila sodne takse upoštevalo in zaključilo, da s plačilom sodne takse za tožbo ne bo prišlo do občutnega zmanjšanja sredstev, s katerimi se tožnik preživlja. Proti takšni odločitvi se je tožnik pritožil. Zatrjuje, da živi v kletni sobi stanovanjske hiše, ki je bila last njegovih razvezanih staršev. Materi plačuje stroške za uporabo sobe, saj živi sama s skromno pokojnino. Je brez je zaposlitve in prejema le socialno pomoč kot nadomestilo osebnega dohodka. Pred tem je bil dalj časa na bolovanju, zatem je delal s skrajšanim delovnim časom in z minimalnim osebnim dohodkom. Jasno mu je bilo povedano, da zanj ni več zaposlitve. Vezan je na skromno denarno pomoč, ki jo prejema kot nadomestilo plače. Res nima družinskih članov, vendar ima kot samski še večje stroške za preživljanje. Stališče, da mu je izplačana akontacija odškodnine v znesku 8.500.000,00 SIT je sodišče zmotno ugotovilo, saj te odškodnine ni mogoče šteti kot njegov dohodek, ampak kot odškodnino za nekaj, kar je v prometni nesreči, ki je predmet tega spora, izgubil. Odškodnino je uporabil za stroške zdravljenja, preživljanje v času bolniške in končno tudi za ureditev svojega bivalnega prostora v kletni sobi. Zato sodišče zmotno šteje, da je ta znesek njegov dohodek. To je enkratni znesek, s katerim si je vsaj delno nadomestil svojo zmanjšano življenjsko aktivnost in pridobitno sposobnost. S plačilom sodne takse, ki bo presegala 200.000,00 SIT z ozirom na vrednost spornega predmeta, bo tožniku odvzeta trimesečna pomoč in bo tako ostal brez sredstev za življenje. Zato tožnik meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo 13.čl. Zakona o sodnih taksah (ZST). V njegovem primeru ne bodo samo občutno zmanjšana sredstva s plačilom takse, ampak bo za dalj časa celo onemogočeno njegovo preživljanje, zato je odločitev sodišča nepravilna. Predlaga razveljavitev sklepa oziroma spremembo tako, da se ga oprosti plačila sodnih taks. Pritožba ni utemeljena. Pri presoji, ali so podani pogoji za oprostitev plačila taks, se upoštevajo vse okoliščine, ki opredeljujejo premoženjski položaj stranke. Na tega vpliva tudi denarna odškodnina, ki je bila izplačana oškodovancu, pa čeprav za nepremoženjsko škodo, ki ima po svoji naravi značaj satisfakcije. Dejstvo je, da je tožniku bil izplačan relativno visok denarni znesek (8.500.000,00 SIT), zato je ta denarni znesek na njegov premoženjski položaj nedvomno vplival. Mesečno sicer prejema skromno nadomestilo plače, vendar ob dejstvu, da skrbi samo zase, je njegovo premoženjsko stanje takšno da je tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen zaključek, da pogoji za oprostitev plačila sodnih taks niso podani. Pritožbene navedbe, da je tožnik izplačana sredstva že v celoti porabil, ne prepričajo, saj so brez vsake dokazne podlage. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno pri presoji tožnikovega premoženjskega stanja upoštevalo tudi relativno visok denarni znesek, ki je bil tožniku izplačan. Po 3.odst. 168.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in 1.odst. 13.čl. ZST oprosti sodišče stranko plačila taks, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali se preživljajo njeni družinski člani. Tudi če je taksa v tej zadevi visoka, tožnik pogojev iz teh določb ne izpolnjuje, saj njegovo premoženjsko stanje, prav zaradi izplačane odškodnine, ni tako skromno, da tega plačila ne bi zmogel. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena ZPP).