Jedro

Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu, je na dolžniku, pri čemer morajo biti uveljavljana dejstva določno in konkretno opredeljena oziroma specificirana. Zgolj s smiselnim in pavšalnim zatrjevanjem, da je terjatev zajeta v seznamu, ne da bi bila skupna vsota terjatev upnika iz seznama konkretno razdelana po posameznih zneskih, ki bi omogočali preizkus podanih trditev, tega bremena dolžnik ni zmogel. Ob upoštevanju dejstva, da se je prav glede te terjatve tudi še po izdaji posodobljenega seznama dolžnik pravdal in jo izpodbijal kot očitno sporno, višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni uspel z gotovostjo izkazati, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu in da zato nanjo učinkuje potrjena poenostavljena prisilna poravnava.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 16. 2. 2016 (1. točka izreka sklepa) in sklenilo, da dolžnik sam krije stroške ugovornega postopka (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje dolžnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je v ugovoru uveljavljal, da obveznost do upnika še ni zapadla, ker je bila nad dolžnikom potrjena poenostavljena prisilna poravnava, po kateri mora prvi obrok v višini 20% plačati do 8. 7. 2017. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je upnikova uveljavljana terjatev nastala pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, zmotno pa je zaključilo, da dolžnik ni dokazal, da je terjatev zajeta v seznamu terjatev. V seznamu je zajeta terjatev do upnika v skupni višini 10.348,32 EUR, tega zneska pa dolžnik ni posebej razčlenjeval, saj zajema vse terjatve, ki jih je upnik imel do dolžnika na dan 11. 2. 2014, torej tudi v tem postopku izterjevano terjatev. V potrditev navedb iz ugovora dolžnik prilaga izpise odprtih postavk, iz katerih je podrobno razvidno, da je terjatev v seznamu vsebovana. Sodišče je tako napačno in prehitro zaključilo, da dolžnik ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu, saj so bile navedbe dovolj konkretizirane, priloženi pa so bili tudi dokazi. Sodišče bi lahko glede na okoliščine razpisalo narok, kjer bi zanesljivo ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva. Dolžnik s predložitvijo dokazov in z razčlenitvijo zneska ni prekludiran, saj je upravičeno menil, da je podal dovolj trditev, sodišče pa mu ni dalo možnosti, da bi navedbe podrobneje obrazložil. Sodišče je kršilo tudi določbe ZIZ, ko je navedlo, da je ugovor neobrazložen. S tem je obrazložitev sama s seboj v nasprotju, saj ni jasno, iz katerega razloga je sodišče ugovor zavrnilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa o izvršbi ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik je zoper dolžnika 21. 10. 2015 vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani VI Pg 2733/2013 z dne 21. 5. 2014. Sodišče prve stopnje je izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 16. 2. 2016. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

6. Dolžnik je v ugovoru navedel, da terjatev še ni zapadla v plačilo, saj je bila nad dolžnikom s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001 z dne 20. 6. 2014 potrjena poenostavljena prisilna poravnava, sklep je postal pravnomočen 8. 7. 2014. Upnikova terjatev je nastala pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, upniku pa je bila tudi priznana, zato jo je dolžnik dolžan poplačati pod pogoji poenostavljene prisilne poravnave v roku sedmih let tako, da prvi obrok v višini 20% plača do 8. 7. 2017. V skladu s pravnomočnim sklepom o poenostavljeni prisilni poravnavi se priznane terjatve od 11. 2. 2014 do poteka roka za plačilo ne obrestujejo, zato dolžnik v celoti ugovarja tudi obrestim. V dokaz svojim navedbam je dolžnik predložil sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave in seznam priznanih terjatev. Upnik je v odgovoru na ugovor navedel, da je dolžnik postopek poenostavljene prisilne poravnave uveljavljal že v pravdi, pa je bila vseeno izdana sodba, ki je tudi postala pravnomočna, poleg tega pa iz predloženega seznama terjatev ni razvidno, da bi bila sporna terjatev vanj vključena. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikov ugovor zavrnilo, višje sodišče pa odločitev sprejema kot pravilno.

7. Nad dolžnikom se je s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani St 001 z dne 11. 2. 2014 začel postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki se je končal s sklepom z dne 20. 6. 2014, ki je postal pravnomočen 8. 7. 2014. Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena v zvezi s prvim odstavkom 212. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) potrjena poenostavljena prisilna poravnava učinkuje za vse terjatve, ki so nastale do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave in so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev oprlo na ugotovitev, da je izterjevana terjatev sicer nastala pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, da pa dolžnik v ugovoru ni uspel izkazati, da jo je vključil v posodobljeni seznam terjatev.

8. V predloženem seznamu terjatev (priloga B4 v spisu) je naveden upnik iz tega postopka, in sicer za terjatev v skupnem znesku 10.348,38 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da le iz tega podatka ne more ugotoviti, ali je izterjevana terjatev 3.493,68 EUR s pripadki res zajeta v tem skupnem znesku, ker ga dolžnik v ugovoru ni podrobneje specificiral. Trditveno in dokazno breme glede dejstva, da je terjatev zajeta v seznamu, je na dolžniku (drugi odstavek 53. člena ZIZ ter prvi odstavek 7. člena in 212. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer morajo biti uveljavljana dejstva določno in konkretno opredeljena oziroma specificirana. Zgolj s smiselnim in pavšalnim zatrjevanjem, da je terjatev zajeta v seznamu, ne da bi bila skupna vsota terjatev upnika iz seznama konkretno razdelana po posameznih zneskih, ki bi omogočali preizkus podanih trditev, tega bremena dolžnik ni zmogel. Ob upoštevanju dejstva, da se je prav glede te terjatve tudi še po izdaji posodobljenega seznama z dne 11. 2. 2014 v postopku VI Pg 2733/2013 dolžnik pravdal in jo izpodbijal kot očitno sporno (sodba je bila izdana šele 21. 5. 2014), višje sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dolžnik v ugovoru ni uspel z gotovostjo izkazati, da je terjatev zajeta v posodobljenem seznamu in da zato nanjo učinkuje potrjena poenostavljena prisilna poravnava.

9. V zvezi s pritožbenim uveljavljanjem, da bi sodišče prve stopnje lahko razpisalo narok, na katerem bi zanesljivo ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, višje sodišče pojasnjuje, da je z izvajanjem dokazov na naroku mogoče le dokazovati že v ugovoru dovolj določno in opredeljeno zatrjevana dejstva, ni pa dopustno na ta način dopolnjevati premalo substancirane trditvene podlage, kot je pravilno zapisalo že sodišče prve stopnje. Podrobnejšo konkretizacijo terjatve, ki je zajeta v posodobljenem seznamu, dolžnik prilaga šele v pritožbi, kar je prepozno in predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, zato je ni mogoče upoštevati.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu res pisalo tudi o neobrazloženem ugovoru, vendar pa je iz obrazložitve jasno razvidno, da je dolžnikov ugovor obravnavalo kot obrazložen, saj ga je vročilo v odgovor upniku, in ga nato po vsebinski presoji zavrnilo kot neutemeljenega. Očitki o kršitvi določb ZIZ in očitki, da razlog za zavrnitev ugovora iz sklepa ni razviden in da je obrazložitev sama s seboj v nasprotju, so zato neutemeljeni.

11. Dolžnik s pritožbo izpodbija tudi 2. točko izreka sklepa glede stroškov ugovornega postopka, vendar ob tem ne navede nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Višje sodišče je ob uradnem preizkusu ugotovilo, da je odločitev skladna s 38. členom ZIZ in 154. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

12. Ker je pritožba neutemeljena in ker sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo kršitev, na katere višje sodišče po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, pravilno pa je uporabilo tudi materialno pravo, jo je višje sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).