Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka tožnici podala 11. 8. 2020. Ugotovilo je tudi, da delovno razmerje med strankama na tej podlagi ni prenehalo in še vedno traja, toženi stranki pa je naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo, jo ponovno vpiše v matično evidenco ZPIZ ter ji od dneva prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela prizna vse pravice iz delovnega razmerja, vključno s plačo, ki bi jo tožnica prejela, če bi delala ter ji po plačilu davkov in prispevkov izplača netto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za plačo preteklega meseca. Odločitev temelji na presoji, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega organizacijskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prve alineje prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS 21/2013), saj bi se ta moral odraziti v dva meseca pred odpovedjo sprejetem planu zaposlenih za leto 2020, če bi tožena stranka v resnici načrtovala v odpovedi zatrjevano spremembo in racionalizacijo delovnega procesa v službi za pravne, kadrovske in splošne zadeve.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo zavrnilo tako, da je tožničin zahtevek v celoti zavrnilo. Presodilo je, da glede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka delo reorganizirala tako, da je vse preostale naloge tožničinega delovnega mesta prevzel njen nadrejeni, niti ni bistveno, da te spremembe niso bile predvidene že junija 2020. Tudi ni bistveno, ali je služba za splošne, kadrovske in pravne zadeve spadala v širši pojem uprave in ali so bili splošni akti tožene stranke usklajeni z zakonodajo.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica predlagala dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo glede obrazloženosti v odpovedi opisanega organizacijskega razloga, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji resnosti in utemeljenosti odpovednega razloga, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem (drugi odstavek 89. člena ZDR-1) in upoštevaje sodno prakso vrhovnega sodišča ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga, oziroma ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ker ni presojalo zatrjevanj tožnice, da odpovedni razlog ne sme biti fiktiven ali prikrivati nekega drugega razloga, ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišča prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, oziroma ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP?

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno.