Jedro

Za gradnjo čebelnjaka, dimenzij 2,8 x 10 m in objekta 6 x 6 m, je potrebno lokacijsko dovoljenje (LD).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Mestne uprave inšpekcijskih služb - urbanistične inšpekcije št. 356.2-1092/91-6-IPS z dne 1.7.1992, po kateri mora tožnik kot investitor ustaviti gradnjo čebelnjaka tlorisnih dimenzij 2,8 x 10 m in počitniškega objekta tlorisnih dimenzij 6x6 m, ki ju gradi na parc. št. 754 k.o. D., dokler si ne pridobi lokacijskega dovoljenja. Tožena stranka v izpodbijani odločbi navaja, da iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu objekta z dne 21.9.1991 izhaja, da gre v danem primeru za gradnjo bivalnega objekta dimenzij 6 x 6 m, gabarita pritličje plus bivalno podstrešje, in prizidanega objekta 2,8 x 10 m enakega gabarita, ki bi se lahko uporabil za postavitev čebeljih panjev. Po mnenju tožene stranke gre za objekt za katerega je potrebno po določilih zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor lokacijsko dovoljeje.

Tožnik je zoper navedeno odločbo vložil tožbo v kateri navaja, da zakon ne pooblašča inšpektorja, da bi določal namembnost objekta, saj je to stvar investitorja. S tem, ko je inšpektor objekt označil za čebelnjak in počitniški objekt, bi naj prekoračil svoja pooblastila. Predlaga, da izpodbijano odločbo sodišče tako spremeni, da iz 1. točke izreka črta besedilo, ki določa namembnost objekta.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov navedenih v odločbi ter predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 50. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 - ZUN) si za gradnjo objektov in naprav investitor mora pridobiti lokacijsko dovoljenje. Prvi odstavek 51. člena istega zakona določa, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno za: tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; adaptacije s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namem obstoječih objektov; postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno; postavitev spominskih plošč ter nagrobnih in drugih obeležij, ki ne zahtevajo večjih ureditvenih del. Drugi odstavek istega člena pa pooblašča občinsko skupščino, da lahko predpiše, da lokacijsko dovoljenje ni potrebno tudi za graditev pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin. S predpisom določi vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje ter objektov. Skupščina mesta Ljubljane je to predpisala z odlokom o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 42/85). S tem odlokom so določene vrste, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in zadostuje priglasitev. Glede na način gradnje in dimenzije objekta, ki ga gradi tožnik, za gradnjo takega objekta po citiranem odloku ne zadostuje priglasitev, ampak je potrebno lokacijsko dovoljenje. Iz upravnih spisov izhaja, da tožnik za gradnjo objekta na parc. št. 754 k.o. D. ni imel ne odločbe o priglasitvi del, ne lokacijskega dovoljenja. Takrat veljavna določba 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor je določala, da če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali brez potrdila na območju, kjer je sicer graditev dovoljena, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se gradnja ustavi, dokler investitor ne pridobi lokacijskega dovoljenja oziroma potrdila.

V zvezi s tožbenimi navedbami tožnika, da inšpektor ni pooblaščen za opredelitev namembnosti objekta, sodišče pripominja, da za odločitev v obravnavanem primeru niso pomembne.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožba ni utemeljena, zato jo je na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih zavrnilo. Zakon o upravnih sporih je sodišče na podlagi določbe 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije.