Jedro

Tožeča stranka ob prvi spremembi tožbe, v kateri je uveljavljala le ugotovitveni del, ni ocenila vrednosti spornega predmeta, ob razširitvi na izpraznitveni del pa je vrednost ocenila s točkami po taksni tarifi. Tožena stranka izostanku ocene vrednosti spora oziroma kasnejši oznaki v točkah ni ugovarjala. Zato revizija v tem premoženjskopravnem sporu ni dovoljena.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v izreku pod tč. I sodbe razveljavilo nalog za izpraznitev poslovnih prostorov z dne 07.04.1997 pod opr. št. R 111/97 in zavrnilo tožbeni zahtevek. Ugodilo pa je ugotovitvenemu delu tožbenega zahtevka, da je najemno razmerje, sklenjeno med pravdnima strankama s pogodbo z dne 01.04.1994 in aneksom z dne 18.01.1995, prenehalo dne 28.02.1997 in da se je bila tožena stranka dne 01.03.1997 dolžna izseliti iz mežnarije, prizidka in proštije (izrek pod tč. II sodbe).

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izreku pod tč. I ter dopolnilni sklep razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo tožene stranke pa je zavrnilo in v izreku pod tč. II potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožena stranka v pravočasni reviziji proti sodbi sodišča druge stopnje o zavrnitvi njene pritožbe uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se njeni pritožbi v celoti ugodi, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo obravnavanje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena novega Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki ga je treba v tej pravdni zadevi uporabiti glede na prehodne določbe novega zakona in datum izdaje sodbe sodišča prve stopnje).

Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je z nalogom za izpraznitev poslovnih prostorov na ... proti toženi stranki najprej uveljavljala nedenarni premoženjski zahtevek, katerega vrednost je naknadno označila v procesni situaciji izven okoliščin iz tretjega odstavka 40. člena prejšnjega ZPP. Ta tožbeni zahtevek pa je s spremembo tožbe v vlogi z dne 16.11.1999 umaknila, saj je s spremenjeno tožbo uveljavljala le nedenarni premoženjski zahtevek za ugotovitev, da je najemno razmerje med pravdnima strankama prenehalo že 28.02.1997 in da je bila tožena stranka dolžna poslovne prostore izprazniti že 01.03.1997. Tožeča stranka ocene vrednosti tako spremenjene tožbe ni označila. Ker je tožena stranka vztrajala, da ima v spornih prostorih še svoje stvari, je tožeča stranka ponovno z vlogo z dne 08.12.1999 spremenila tožbo tako, da je poleg obstoječega ugotovitvenega dela uveljavljala še izpraznitveni tožbeni zahtevek. V tej vlogi je vrednost spornega predmeta označila s 5000 točkami po prvem odstavku 22. člena Zakona o sodnih taksah. Tožena stranka izostanku ocene vrednosti spora ob prvi spremembi tožbe in načinu oznake vrednosti spora ob drugi spemembi tožbe ni ugovarjala in tako ni dala pobude sodišču prve stopnje, da bi ukrepalo v okoliščinah in na podlage tretjega odstavka 44. člena novega ZPP, v pritožbi in reviziji pa te procesne kršitve ni uveljavljala.

Revizija je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom in razlogi izpodbijanja. Zaradi take narave zakon revizije ne dopušča v vseh pravdnih zadevah. Omejuje jo glede na vrednost revizijsko izpodbijanega dela sodbe sodišča druge stopnje, dovoljuje pa jo v nekaterih vrstah spora ne glede na vrednost. Obravnavana zadeva ne spada med izjeme iz tretjega odstavka 367. člena ZPP. Gre za premoženjskopravni spor, v katerem revizija izpodbija odločitev o ugotovitvenem delu tožbenega zahtevka. Zato bi bila revizija v tej pravdni zadevi v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP dovoljena, če bi bila vrednost revizijsko izpodbijanega dela ocenjena z zneskom nad 1.000.000,00 SIT.

Povedano je že bilo, da tožeča stranka ob prvi spremembi tožbe, v kateri je uveljavljala le ugotovitveni del, ni ocenila vrednosti spornega predmeta, ob razširitvi na izpraznitveni del pa je vrednost ocenila s točkami po taksni tarifi, in še, da tožena stranka izostanku ocene vrednosti spora oziroma kasnejši oznaki v točkah ni ugovarjala. Da bi si stranke zagotovile pravico do revizije kot izrednega pravnega sredstva, morajo v premoženjskih sporih z nedenarnim zahtevkom aktivno ukrepati tako, da tožeča stranka v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP že v tožbi (oziroma v spremembi tožbe) označi vrednost spornega predmeta, tožena stranka pa morebitnemu izostanku oznake ali pravilnosti označene vrednosti pravočasno ugovarja. V tej pravdni zadevi nobena od pravdnih strank ni tako ukrepala. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila ob drugi spremembi tožbe določena oznaka vrednosti spora v točkah po taksni tarifi nepravilna in je zato ne bi moglo upoštevati niti v primeru, če bi ta naknadna oznaka zajemala tudi ugotovitveni del tožbenega zahtevka. Določitev vrednosti spora v skladu z drugim odstavkom 180. člena ZPP pomeni navedbo v denarni enoti. V točkah taksne ali odvetniške tarife označena vrednost zato pomeni izostanek ocene vrednosti spornega predmeta, kar ima za posledico nedovoljenost revizije (pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 14.12.1994).

Iz navedenih razlogov je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo nedovoljeno revizijo tožene stranke.