Jedro

Sodišče mora ob odločanju o stroških postopka upoštevati tudi tiste stroške, ki so bili začasno kriti iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Terjatev udeleženca postopka (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotnemu udeležencu iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, preide po samem zakonu na Republiko Slovenijo do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se odločitev o stroških v 5. točki izpodbijanega sklepa spremeni tako, da sta nasprotna udeleženca poleg stroškov, ki jih je odmerilo sodišče prve stopnje, dolžna v 15 dneh plačati še 423,95 EUR skupnih stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

II. Predlagatelja sama krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razdelilo solastno premoženje predlagateljev in nasprotnih udeležencev. Z izpodbijanim delom sklepa pa je odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna predlagateljema v 15 dneh povrniti 2/3 založenih skupnih stroškov - 759,00 EUR.

2. Zoper stroškovno odločitev se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožujeta predlagatelja, ki predlagata, da višje sodišče nasprotnima udeležencema naloži v plačilo še 423,95 EUR skupnih stroškov, to je dve tretjini skupnih stroškov izvedenca kmetijske stroke. Pojasnjujeta, da je bila za stroške izvedenca kmetijske stroke res odobrena brezplačna pravna pomoč z odločbo Bpp 270/2011, vseeno pa bi moralo sodišče te stroške upoštevati pri odločanju o skupnih stroških in jih naložiti v plačilo nasprotnima udeležencema. Pritožnika se sklicujeta na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 381/2013. 3. Pritožba je bila vročena nasprotnima udeležencema, ki nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče mora, ko odloča o stroških postopka, odločiti o tem, v kakšnem razmerju morajo udeleženci postopka kriti stroške in o njihovi višini. Pravilno je stališče pritožnikov, da mora sodišče ob tem upoštevati tudi tiste stroške, ki so bili začasno kriti iz sredstev brezplačne pravne pomoči. Sodna praksa je takšno stališče zavzela že večkrat (prim. odločbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 916/2012, II Cp 1193/2012, I Cp 381/2013, I Cp 2646/2013 in II Cp 1744/2013).

6. Sodišče prve stopnje torej ni ravnalo pravilno, ko pravilno priglašenih stroškov pri izračunu ni upoštevalo. Višje sodišče je zato v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) pritožbi ugodilo. Ker razporeditev bremena skupnih stroškov v pritožbenem postopku ni izpodbijana, je višje sodišče na podlagi deleža, ki ga je določilo sodišče prve stopnje, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nasprotnima udeležencema naložilo v plačilo še ustrezni del (2/3) stroškov izvedenca kmetijske stroke po sklepih sodišča prve stopnje s 30. 8. 2011 in 12. 3. 2013

7. Terjatev udeleženca postopka (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotnemu udeležencu iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide po samem zakonu na Republiko Slovenijo (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči; ZBPP) do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe sodišča o stroških postopka.

8. Toženca sicer priglašata pritožbene stroške, vendar pa jih v skladu z določbo prvega odstavka 35. člena ZNP, krijeta sama.