Jedro

Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi dejstva, ker je v zadevi odločala triažna sodnica, ni podana. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave v zadevah sodi lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Zakonski okvir za ureditev triaže predstavlja Zakon o sodiščih, ki v 14. do 17. členu opredeljuje zakonitega sodnika ter pravila glede dodeljevanja zadev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 133422/2013 z dne 23. 8. 2013 razveljavi v 1. odstavku za zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 10,07 EUR za čas od 27. 4. 2013 do 21. 8. 2013 in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne, v preostalem delu 1. odstavka izreka pa ostane v veljavi za glavnico v znesku 1.387,69 EUR, za zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 1.377,62 EUR za čas od 27. 4. 2013 dalje do plačila in za zakonske zamudne obresti od glavnice v znesku 10,07 EUR za čas od 22. 8. 2013 dalje do plačila ter v celoti v 3. odstavku izreka. Odločilo je še, da je toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 127,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Toženec vlaga pritožbo zoper izpodbijano sodbo iz pritožbenih razlogov absolutne bistvene kršitve pravil postopka in kršitve materialnega prava, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka, saj je sodbo izdala triažna sodnica, ki ni naravna sodnica, kar je v nasprotju z določili ZPP in Ustave. Sodišče se do navedb o oderuškosti ni zadosti opredelilo, zaradi česar je bilo kršeno materialno pravo. Iz previdnosti prilaga stroškovnik v zvezi z rednim postopkom in s pritožbo. Navaja, da je stroške priglasil že v svojih rednih vlogah, zaradi česar meni, da mu ni treba podati posebne vloge. Iz previdnosti podaja podredni zahtevek za odmero stroškov, kot izhaja iz dotedanjih vlog oziroma pritožbe.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru gre za spor majhne vrednosti, v katerem so pritožbeni razlogi omejeni. Sodba, izdana v takšnem postopku, se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), ne pa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Tožnica vtožuje neplačani znesek zaradi negativnega stanja na osebnem računu toženca v letu 2012 za obdobje do 26. 4. 2013. 7. Uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka zaradi dejstva, ker je v zadevi odločala triažna sodnica, ni podana. V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave v zadevah sodi lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. Zakonski okvir za ureditev triaže predstavlja Zakon o sodiščih, ki v 14. do 17. členu opredeljuje zakonitega sodnika ter pravila glede dodeljevanja zadev. Ta so podrobneje urejena v 160. členu Sodnega reda, ki v petem odstavku določa možnost dodeljevanja zadev s časovnim zamikom, kar je podrobneje urejeno v letnem razporedu sodnikov. Letni razpored za leto 2014 predvideva, da so vse pravdne zadeve, prispele na oddelek po 1. 9. 2013, torej tudi obravnavana zadeva, uvrščene v program reorganizacije dela oddelka (triaža) in se dodelijo triažnemu sodniku, ki odloči v sporu majhne vrednosti, če so izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez naroka na podlagi 454. člena ZPP. Glede na povedano je triažni sodnik zakoniti sodnik.

8. Pritožbeni očitek kršitve materialnega prava zaradi domnevne nezadostnosti opredelitve do navedb oderuškosti po vsebini predstavlja uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zanjo ne gre, kajti odločitev o ugovoru oderuških obresti vsebuje pravilne in obsežne razloge, ki omogočajo preizkus (17. - 19. točka obrazložitve).

9. Končno je sodišče prve stopnje že odločilo o toženčevi zahtevi za odmero stroškov tako, da je s sklepom z dne 28. 10. 2014 zavrglo njegov predlog, zato se pritožbenemu sodišču do tega ni bilo treba opredeliti.

10. Po povedanem niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato ni upravičen do povrnitve svojih pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

12. Ker gre za spor majhne vrednosti, je o pritožbi odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).