Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba I U 1432/2016

ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.1432.2016 Upravni oddelek

brezplačna pravna pomoč nepopolna vloga dokazila k vlogi vsebinska obravnava vloge
Upravno sodišče
26. oktober 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik navedel, za katero zadevo želi dodelitev brezplačne pravne pomoči in katera odvetniška pisarna naj mu jo nudi. Navedel je opravilno številko zadeve in tudi, zakaj se z oprostilno sodbo ne strinja. Priložil je tudi sodbo, s katero se ne strinja. Sodišče tako meni, da vloga ni bila nepopolna v smislu 67. člena ZUP, pač pa se tožena stranka ni zadovoljila s tem, kar je tožnik navedel kot razlog za to, da bi mu morala biti brezplačna pravna pomoč odobrena, čeprav gre za kazenski postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kjer je treba izkazati obstoj pravno priznane škode. S tem v zvezi sodišče opozarja na določilo tretjega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati.

V obravnavani zadevi gre za to, da po mnenju tožene stranke tožnik v določenem roku ni predložil zahtevanih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da mu je zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime bila povzročena pravno priznana škoda. Tožena stranka torej vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2115/2016 z dne 31. 8. 2016 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla prošnjo tožnika za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. IV K 26908/2014 z dne 29. 6. 2016 ter za sestavo in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V K 26908/2014 zoper obdolženo S. S. zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1) in prvem odstavku 159. člena KZ-1. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se tožena stranka sklicuje na 67. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ki v prvem odstavku določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Nadalje drugi odstavek navedenega člena določa, da če stranka v tem roku ne odpravi pomanjkljivosti, organ s sklepom vlogo zavrže. Ko je tožena stranka prejela prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožnika pozvala, naj svojo prošnjo najkasneje v roku dveh dni dopolni tako, da toženi stranki predloži izjavo, v kateri naj konkretno pojasni oziroma verjetno dokaže, da mu je zaradi navedenih kaznivih dejanj nastala pravno priznana škoda in katera pravno priznana škoda mu je nastala ter za svoje navedbe predloži ustrezna dokazila. Zahtevala je tudi navedbe, iz katerih razlogov naj se vloži pritožba. Tožena stranka se pri tem sklicuje na 8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), ki določa, da se za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime v postopkih vložitve zasebne tožbe brezplačna pravna pomoč ne odobri, razen če oškodovanec verjetno dokaže, da mu je bila zaradi storitve navedenih kaznivih dejanj povzročena pravno priznana škoda. Tožnik je na poziv za dopolnitev vloge navedel, da se v postopku s pritožbo ne preverja tega pogoja. Za navedeni postopek mu je bila namreč z odločbo št. Bpp 948/2016 že dodeljena brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje in mu zato škode ni potrebno ponovno dokazovati. Pravno priznana škoda se je obravnavala v tej odločbi. Tožena stranka navaja, da je vpogledala v spis št. Bpp 948/2016 in ugotovila, da se v tem postopku pravno priznane škode ni presojalo, saj iz zapisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani izhaja, da se postopek zoper obdolženko vodi zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 170. člena in prvem odstavku 169. člena KZ-1. Za predmetni postopek pa je tožena stranka ugotovila, da se vodi zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 158. člena in prvem odstavku 159. člena KZ-1, za katera pa velja posebna določba 8. člena ZBPP. Tožena stranka še meni, da se za vsako obliko brezplačne pravne pomoči izda drugo odločbo in je treba izpolnjevanje pogojev, tako splošnih kot posebnih, kamor spada tudi pogoj iz 8. člena ZBPP, preveriti vsakič znova. Ker tožnik vloge ni dopolnil v skladu s pozivom, jo je tožena stranka kot nepopolno zavrgla.

3. Tožnik v tožbi v zvezi s pozivanjem tožene stranke na dopolnitev vloge navaja, da dostava poziva za dopolnitev vloge po e-pošti ne zadošča, ker ni zagotovljeno, da bo stranka zgolj reagirala v določenem roku, saj ni obvezna doma čakati, kdaj bo tožena stranka nekaj poslala po elektronski pošti. Kljub temu je odgovoril na poziv, pri čemer je navedel razloge za pritožbo in toženo stranko tudi opomnil na pritožbeni rok. Meni tudi, da od laika ni možno zahtevati, da navede razloge, zaradi katerih bi bila pritožba uspešna. Ne držijo navedbe tožene stranke, kjer ta navaja, da naj bi se postopek prvotno vodil zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 170. člena in prvem odstavku 169. člena KZ-1, sedaj pa naj bi se vodil po prvem odstavku 158. člena in prvem odstavku 159. člena KZ-1, kar naj bi vplivalo na to, ali se tožniku brezplačna pravna pomoč odobri ali ne. Pooblaščenka je očitno zamenjala KZ in KZ-1. V nadaljevanju tožnik podrobneje pojasnjuje, zakaj naj bi bile navedbe obdolženke v kazenskem postopku žaljive. Nadalje navaja, da meni, da mu želi vodja oddelka za brezplačno pravno pomoč pri toženi stranki škodovati in to podrobneje pojasnjuje. Razen tega tudi meni, da je ureditev v ZBPP, ko gre za vlaganje pritožbe, v nasprotju z ustavo. Organ za brezplačno pravno pomoč namreč pogosto ne more odločiti v roku 10 do 15 dni. Zakon bi moral določiti, da se rok za vložitev pritožbe v takih primerih prekine. Tožnik predlaga, naj sodišče izpodbijani akt odpravi, podrejeno pa, da ga odpravi in vrne zadevo v nov postopek, toženi stranki pa naj naloži plačilo stroškov postopka. Predlaga tudi, naj sodišče ugotovi, da mu je bila kršena ustavna pravica do pravnega sredstva, do sodnega varstva ter pravica do enakega varstva pravic. Predlaga tudi, naj sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti ZBPP, ker le-ta preprečuje učinkovito vlaganje pravnih sredstev.

4. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

5. Tožba je utemeljena.

6. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu navedla, da tožnik svoje vloge ni dopolnil v skladu s pozivom tako, da bi toženi stranki verjetno dokazal, da mu je bila zaradi storitve kaznivih dejanj povzročena pravno priznana škoda, zaradi česar je tožena stranka tožnikovo vlogo zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP-1, ki določa, da če stranka v roku, ki ji ga naloži upravni organ, pomanjkljivosti ne odpravi, se vloga zavrže. Torej je tožena stranka vlogo zavrgla, ker je menila, da je nepopolna oziroma nerazumljiva in tožnik pomanjkljivosti v postavljenem roku ni odpravil. Vendar pa sodišče meni, da v obravnavanem primeru ni šlo za to, da bi bila vloga nepopolna, ampak je tožena stranka v resnici menila, da tožnik določenih dokazov ni predložil. ZUP v 66. členu določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava, predvsem pa mora obsegati navedbo organa, kateremu se pošilja zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca.

7. Iz upravnega spisa je razvidno, da je tožnik navedel, za katero zadevo želi odobritev brezplačne pravne pomoči in katera odvetniška pisarna naj mu jo nudi. Navedel je opravilno številko zadeve, glede katere je prosil za brezplačno pravno pomoč in navedel je tudi, zakaj se z oprostilno sodbo ne strinja. Priložil je tudi sodbo, s katero se ne strinja. Sodišče tako meni, da vloga ni bila nepopolna v smislu 67. člena ZUP, pač pa se tožena stranka ni zadovoljila s tem, kar je tožnik navedel kot razlog za to, da bi mu morala biti brezplačna pravna pomoč odobrena, čeprav gre za kazenski postopek na zasebno tožbo zaradi kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime, kjer je treba izkazati obstoj pravno priznane škode. S tem v zvezi sodišče opozarja na določilo tretjega odstavka 140. člena ZUP, ki določa, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena tega zakona, temveč mora postopek nadaljevati.

8. Glede na navedeno sodišče ocenjuje, da gre v obravnavani zadevi za to, da po mnenju tožene stranke tožnik v določenem roku ni predložil zahtevanih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da mu je zaradi domnevne storitve kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime bila povzročena pravno priznana škoda. Tožena stranka torej vloge ne bi smela zavreči, ampak bi jo morala obravnavati po vsebini. Tožena stranka je dejansko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, čeprav je šlo za zavrženje vloge iz procesnih razlogov, pojasnjevala, da tožnik ni uspel dokazati pravno priznane škode. Sodišče bi lahko v izjemnih primerih sicer napačen sklep o zavrženju vloge tudi potrdilo, če bi bilo iz obrazložitve akta nedvoumno razvidno, da bi bila vloga v vsakem primeru z odločbo zavrnjena, če bi jo organ obravnaval po vsebini, čeprav jo je napačno zavrgel kot nepopolno. Vendar pa je v obravnavani zadevi obrazložitev izpodbijanega akta preveč pomanjkljiva, da bi se ga dalo preizkusiti, tudi če bi se smiselno obravnavalo, da je šlo v resnici za vsebinsko odločitev. Tožena stranka namreč navaja, da je ugotovila, da v postopku, kjer je bila v isti zadevi tožniku brezplačna pravna pomoč odobrena, tedaj organ za brezplačno pravno pomoč pravno priznane škode ni presojal, pri čemer tožena stranka navaja, da iz zapisnika Okrajnega sodišča v Ljubljani izhaja, da se postopek zoper obdolženo vodi zaradi kaznivega dejanja po prvem odstavku 170. člena in prvem odstavku 169. člena KZ-1. Iz take obrazložitve pa še ni mogoče sklepati, da se zahtevani pogoj iz 8. člena ZBPP (verjetnost pravno priznane škode) ni presojal. Sodišče tako niti na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa niti na podlagi podatkov upravnega spisa ni moglo ugotoviti, ali se je ta pogoj v resnici presojal ali ne. Tožnik je namreč v odgovoru na poziv za dopolnitev vloge navajal, da ni potrebno ponovno dokazati obstoja pravno priznane škode, saj da je tožena stranka ta pogoj ugotovila že ob odobritvi brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji. Če bi taka navedba tožnika držala, potem tudi po mnenju sodišča ne bi bilo potrebno tožniku za pritožbeni postopek ponovno dokazovati obstoja tega pogoja, če se je ta pogoj v resnici enkrat že ugotavljal. Vendar pa, kot je bilo že rečeno, tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni v zadostni meri pojasnila, kako je preverila, ali se je ta pogoj res v postopku številka Bpp 948/2016 ugotavljal. Iz obrazložitve odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči za postopek na prvi stopnji št. Bpp 948/2016 res ne izhaja, da bi tedaj organ za brezplačno pravno pomoč ta pogoj ugotavljal, vendar bi bilo možno, da bi to ugotavljal, le da tega ne bi zapisal v obrazložitev. Res je tudi v odločbi št. Bpp 948/2016 navedeno, da se brezplačna pravna pomoč nanaša na kazenski postopek zaradi kaznivih dejanj po 170. in 169. členu KZ-1, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati, da sta bili očitno mišljeni kaznivi dejanji iz členov 158 in 159 KZ-1 (razžalitev in obrekovanje). Šlo je očitno za zmotno navedbo členov iz starega KZ, saj se je brezplačna pravna pomoč nanašala na isto kazensko zadevo kot v obravnavani zadevi (V K 26908/2014). Torej, če je organ za BPP tedaj odločal glede na vsebino prošnje za brezplačno pravno pomoč in ne zgolj na podlagi navedenih členov, potem bi bilo pravilno, da bi moral tedaj ugotavljati tudi to, ali obstaja pogoj iz 8. člena ZBPP (izkazanost pravno priznane škode), vendar se tega ne da ugotoviti, kajti – kot je bilo že rečeno – to iz izpodbijanega sklepa ni razvidno niti ni razvidno iz odločbe št. Bpp 948/2014. V izpodbijanem sklepu namreč ni navedeno, kakšna je bila vsebina prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zadevi Bpp 948/2016 niti ni nobene druge podrobnosti iz tega upravnega spisa.

9. Sodišče je izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka. Ker je sodišče sklep odpravilo zaradi bistvenih kršitev določb postopka, se do ostalih navedb tožeče stranke ni opredeljevalo. Iz navedenega razloga se tudi posebej ni opredeljevalo do navedb, da naj bi bil ZBPP v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije. S tem v zvezi želi sodišče pripomniti zgolj to, da se tožnikovo nestrinjanje s pravno ureditvijo, ker se v primeru vložitve prošnje za brezplačno pravno pomoč prekluzivni roki ne prekinejo, nanaša bolj na procesne zakone in da to ni stvar urejanja ZBPP. Sodišče želi opozoriti še na to, da je zakonodajalec v ZBPP predvidel situacije, ko prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč in bi lahko zamudil rok za kakšno pravno dejanje. Tako prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da če bi prosilec zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč).

10. Ker je sodišče zaradi kršitev pravil postopka izpodbijani sklep odpravilo, ni posebej ugotavljalo, ali je bila tožniku kršena kakšna ustavna pravica, kot to tožnik predlaga v tožbi. Sodišče je namreč že ob presoji utemeljenosti tožbenih razlogov ugotovilo, da odločitev ni bila v skladu s predpisi. Posebna ugotovitev, da je z aktom poseženo v ustavne pravice, je smiselna le v primeru, če se akta ne odpravi, ampak se ugotovi le njegova nezakonitost in kadar gre za upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic.

11. Sodišče še pojasnjuje, da se po 10. členu Zakona o sodnih taksah v postopkih o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača, zato sodišče v tovrstnih postopkih posebej ne odloča o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks.

K točki 2 izreka:

12. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, mu skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pripada pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. To določilo določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki ni odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia