Jedro

Sodišče prve stopnje se je, ko je odločalo o predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi, opredelilo le do predlaganih dokazov s splošno vnaprejšnjo oceno, da izvedba ne bi z ničimer doprinesla k večji razjasnitvi dejanskega stanja. Ni pa se opredelilo do trditev, s katerimi je dolžnik izpodbijal pravilnost vročitve in s tem smiselno tudi verodostojnost obvestila sodišču o opravljeni vročitvi.

Sodišče ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če obstajajo upravičeni razlogi za to, kar pa mora v sklepu pojasniti.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2., 3., 4. in 6. točki izreka razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v 1. in 5. točki potrdi.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končni sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka), zavrglo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 18. 5. 2011 (2. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti z dne 4. 11. 2011 (3. točka izreka), zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 11. 10. 2011 (4. točka izreka), zavrnilo je tudi njegov predlog za odlog izvršbe (5. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnik sam nosi stroške ugovornega postopka (6. točka izreka).

Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencih pravočasno pritožil in predlaga spremembo sklepa tako, da se dolžnikovim predlogom in ugovoroma ugodi, podredno pa, da se sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v obeh primerih pa naj se upniku naloži plačilo stroškov postopka. Vztraja pri uveljavljanju nepravilnosti vročitve sklepa o izvršbi in sodišču očita kršitev načela kontradiktornosti, ker ni zaslišalo dolžnika in predlagane priče, njegove žene. Trdi, da se sodišče ni opredelilo do dokaznega predloga, da se preveri, ali je v sodnem spisu res podatek, da naj bi bil sklep o izvršbi dolžniku vročen. Opisuje predpisan način vročitve, za katerega trdi, da je bil prekršen. V zvezi z zavrnitvijo ugovora zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom uveljavlja, da se sodišče ni opredelilo do procesnega dela tega ugovora, ki se tiče upravičenosti za vložitev predloga, ter s tem v zvezi uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se nanaša na pravilnost zastopanja upnika. Pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe utemeljuje z navedbo, da je pojasnil, zakaj bi mu zaradi izvršbe nastala nenadomestljiva škoda. V konkretnem primeru gre za izvršbo na dolžnikove nepremičnine, ki so zaradi dolgotrajnosti odločanja o predlogih že skoraj v sklepni fazi prodaje v izvršilnem postopku. Škoda je dolžniku že nastala zaradi teka izvršilnega postopka in mu še naprej nastaja. Dolžnik je namreč svoje predloge in ugovore vložil že 4. 11. 2011, kar je več kot 28 mesecev pred vložitvijo te pritožbe, medtem pa mu je nastala nenadomestljiva škoda.

Upnik je na pritožbo odgovoril in nasprotuje pritožbenim navedbam, v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi pa predlaga, da sodišče pridobi s strani Pošte Slovenije podatke o tem, katere osebe opravljajo vročitve pri dolžniku, te osebe zasliši kot priče v postopku in tako nesporno ugotovi pravilnost vročitve. Predlaga zavrnitev pritožbe in povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa o izvršbi oprlo na podatke iz vročilnice (oziroma obvestila sodišču o opravljeni vročitvi), ki ima dokazno moč javne listine (149. člen in 224. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ). Vročilnica oziroma obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi dokazujeta resničnost tistega, kar se v njiju potrjuje, vendar pa je dovoljeno dokazovati, da so v listini neresnično ugotovljena dejstva, ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Ne drži pritožbena trditev, da se sodišče ni opredelilo do dokaznega predloga dolžnika, da se preveri, ali je v sodnem spisu res podatek, da naj bi bil sklep o izvršbi vročen dolžniku A.A. Sodišče je namreč prav na obvestilo o opravljeni vročitvi (priloga C2 spisa), ki ga poimenuje vročilnica, oprlo svojo odločitev in to v razlogih izpodbijanega sklepa tudi zapisalo.

V predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi je dolžnik uveljavljal, da vročevalec dolžnika nikoli ni iskal na naslovu, navedenem v sklepu o izvršbi, da v njegovem hišnem ali izpostavljenem predalčniku ni bilo puščeno obvestilo o prejetem pismu, da ni prejel sklepa ne na domačem naslovu ne na pošti in da v izpostavljenem hišnem predalčniku na naslovu Cesta 1, ni prejel nobenega obvestila o prejetem pismu, zaradi česar ni mogla nastopiti fikcija vročitve. Kot dokaz za resničnost trditev je predlagal svoje zaslišanje in zaslišanje svoje žene B.B.. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu opredelilo le do predlaganih dokazov s splošno vnaprejšnjo oceno, da izvedba ne bi z ničimer doprinesla k večji razjasnitvi dejanskega stanja. Ni pa se opredelilo do trditev, s katerimi je dolžnik izpodbijal pravilnost vročitve in s tem smiselno tudi verodostojnost obvestila sodišču o opravljeni vročitvi (pa čeprav, kot izhaja iz navedb v predlogu, z obvestilom kot dokazom za opravljeno vročitev sploh ni bil seznanjen).

Ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi z izpodbijanjem dokaza o vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku, v tem delu sklepa ni mogoče preizkusiti in je zato podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Že iz tega razloga je treba sklep v 3. točki izreka, posledično pa tudi v 2., 4. in 6. točki izreka, razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Višje sodišče v zvezi z razveljavitvijo odločitve o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom pojasnjuje, da bi v konkretnem primeru morebitna odločitev višjega sodišča, s katero bi sklep v 4. točki izreka postal pravnomočen, lahko povzročila težko popravljive posledice v primeru dolžnikovega uspeha s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Glede pritožbenega uveljavljanja obstoja absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa pritožniku pojasnjuje, da se na to kršitev lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila (v redu) zastopana, saj je smisel navedene določbe varstvo nepravilno zastopanih. (1) V novem postopku naj se sodišče prve stopnje opredeli do trditev v predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerimi je dolžnik uveljavljal nepravilno vročitev sklepa o izvršbi. Če bo presodilo, da je trditvena podlaga glede uveljavljanja pravno pomembnih dejstev zadostna, naj ponovno odloči o utemeljenosti dokaznega predloga. Opozoriti je treba, da je Ustavno sodišče že večkrat pojasnilo, da za sodišče iz ustavne pravice stranke do izjave (22. člen Ustave) izhaja obveznost, da dokazne predloge strank pretehta in predlagane dokaze, če se nanašajo na dejstva, ki so pravno relevantna, izvede, ni pa dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na odločitev sodišča ne bi mogla vplivati. Sodišče torej ni dolžno izvesti vseh predlaganih dokazov, če obstajajo upravičeni razlogi za to, kar pa mora v sklepu pojasniti. (2) Neutemeljena pa je pritožba zoper 1. in 5. točko izreka izpodbijanega sklepa. Če bo sodišče prve stopnje v novem postopku ugotovilo nepravilno vročitev, bo treba razveljaviti potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in v tem primeru institut vrnitve v prejšnje stanje ne pride v poštev. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa ob predpostavki pravilnosti vročitve sklepa o izvršbi ni utemeljen, saj, kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, dolžnik ni izkazal upravičenega vzroka za zamudo roka. Iz potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi namreč izhaja ugotovitev vročitve sklepa o izvršbi 8. 6. 2011, kar pomeni, da je tridnevni rok za vložitev ugovora, upoštevaje četrti odstavek 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, iztekel v ponedeljek 13. 6. 2011. Dolžnik pa je uveljavljal odsotnost le do 9. 6. 2011 (prvi dan ugovornega roka), ne pa tudi v preostalih dneh, ko je tekel rok za vložitev ugovora. Že iz tega razloga je njegov predlog neutemeljen in se zato višjemu sodišču ni treba opredeljevati do drugih pritožbenih trditev in razlogov v izpodbijanem sklepu.

Iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, je pravilna tudi odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Višje sodišče se na te razloge sklicuje in jih zato ne bo ponavljalo. Glede na pritožnikovo vztrajanje pa pojasnjuje, da tudi navedbe v pritožbi, da mu nastaja škoda zaradi dolgotrajnosti postopka, zaradi česar je prodaja nepremičnin skoraj že v sklepni fazi, ne zapolnjujejo pravnega standarda nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ne glede na to pa višje sodišče še odgovarja, da iz spisa v tem izvršilnem postopku ni razvidna trditev o skorajšnji sklepni fazi prodaje, če pa se nepremičnine prodajajo v drugem izvršilnem postopku, to ne more vplivati na potek predmetnega postopka.

Ker pritožba zoper 1. in 5. točko izreka sklepa ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Prim. VS RS II Ips 283/2011 z dne 25. 10. 2012, komentar J. Zobca k 339. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 304. (2) Prim. sklep VS RS II Ips 425/2011 z dne 25. 9. 2012.