Jedro

Tudi zoper odločbo, izdano na podlagi 3. odstavka 256. člena zakona o splošnem upravnem postopku, je dovoljena pritožba.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikov predlog za obnovo postopka denacionalizacije, ki je delno končan z delno odločbo tožene stranke z dne 20.4.1993. Ugotovila je, da se predlagatelj sklicuje le na drugačno razlago predpisov o denacionalizaciji, ki pa so veljali že v času, ko je tekel postopek, katerega obnova se predlaga. Predlog za obnovo postopka je morala zavrniti na podlagi 3. odstavka 256. člena zakona o splošnem upravnem postopku. V pouku o pravnem sredstvu pa je navedla, da je zoper njeno odločbo mogoče sprožiti upravni spor.

Tožnik v tožbi navaja dejanske in pravne razloge, na podlagi katerih je po njegovem mnenju predlog za obnovo postopka utemeljen, in predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Sodišče je moralo tožbo zavreči iz naslednjih razlogov: Po določbi 7. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) se sme upravni spor sprožiti proti upravnemu aktu, ki je bil izdan na drugi stopnji, proti upravnemu aktu prve stopnje pa le, če proti njemu ni pritožbe v upravnem postopku. V danem primeru je tožena stranka, ki ima v upravnem postopku položaj upravnega organa prve stopnje, oprla izpodbijano določbo na zakon o splošnem upravnem postopku. Ta zakon pa v 259. členu določa, da je zoper sklep, izdan o predlogu za obnovo postopka in zoper odločbo, izdano v obnovljenem postopku, dopustna pritožba, kadar je odločbo izdal organ prve stopnje. Iz te določbe gramatikalno sicer ne izhaja, da je v primeru odločanja organa prve stopnje dovoljena pritožba tudi, če gre za odločbo, izdano na podlagi 3. odstavka 256. člena (ki ni "odločba, izdana v obnovljenem postopku"), vendar sodišče meni, da gramatikalna razlaga te zakonske določbe ni sprejemljiva. Ni namreč logičnega razloga za izključitev pritožbe zoper odločbo, izdano po 3. odstavku 256. člena, saj gre za odločbo, katere posebnost je v tem, da je njena vsebina procesne narave (obnova postopka se ne dovoli, ker niso podani taki razlogi, ki bi pripeljali do drugačne odločbe, izdane v prejšnjem postopku). Zakon pa dopušča pritožbo - ob zgoraj navedenem pogoju, da gre za odločanje organa prve stopnje - tako v primeru procesne odločitve (sklep) kot v primeru meritorne odločitve (odločbe, izdane v obnovljenem postopku). Šteti je torej, da je pritožba dovoljena tudi zoper izpodbijano odločbo (prim. 1. odstavek 223. člena istega zakona). Prvostopni organ v danem primeru tako ni imel zakonske podlage za pouk o pravnem sredstvu, da je zoper njegovo odločbo možen takojšen upravni spor. Sodišče je zato tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 30. člena zakona o upravnih sporih. Tožnik bo v 15 dneh po prejemu tega sklepa lahko vložil pritožbo proti odločbi prvostopnega organa na Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo (6. odstavek v zvezi s 4. odstavkom 210. člena zakona o splošnem upravnem postopku).

Sodišče je zakon o splošnem upravnem postopku in zakon o upravnih sporih v skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.