Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnica N. R. sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor udeležencev J. O., Ž. N., N. R. ter Ž. in S. Č. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke Dn. št. 26095/2005 z dne 30. 7. 2007, s katerim je bila pri nepremičninah parc. št. 444/1, 444/2 in 444/3 vl. št. 376 k. o. P. na podlagi pogodbe o prenosu terjatve in hipoteke z dne 6. 8. 2004 in sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg 99/02737 z dne 9. 7. 1999 pri vknjiženi zastavni pravici upnika I. Z. I., d.o.o., K., pod Dn. št. 13063/1998 v znesku 19.000.000,00 SIT s pripadki dovoljena vknjižba novega upnika – predlagatelja M. Z..

Proti sklepu se z ločenima pritožbama pritožujejo udeleženci N. R. ter Ž. in S. Č.. Vsi uveljavljajo vse z zakonom predvidene pritožbene razloge. Predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Po pritožbenih navedbah N. R. iz vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da družba I. Z. I. d. o. o. nikoli ni bila zastavni upnik pri nepremičninah parc. št. 444/1, 444/2 in 444/3 k .o. P.. Zato zastavne pravice ni mogla prenesti na predlagatelja kot novega upnika. Ob domnevni pridobitvi pravice pridobitelj zastavne pravice ni bil v dobri veri. Vedel je, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza dejanskemu glede lastništva nepremičnin. S tem je bil seznanjen tudi predlagatelj. Zastavna pravica ni veljavno nastala. Domnevni zastavni upnik na navedenih nepremičninah nima nikakršnih pravic. Zato jih tudi ne more prenašati. Predmet pogodbe o prenosu pravice je neobstoječ. Pogodba je nična. Za vpis v zemljiški knjigi je potreben veljavni pravni posel, kar v tej zadevi ni izpolnjeno.

Ž. in S. Č. pa v svoji pritožbi navajata, da pogodba o prenosu terjatve in hipoteke z dne 6. 8. 2004, na podlagi katere je prišlo do sporne vknjižbe novega upnika, vsebuje odložni pogoj, od katerega je odvisno, ali je terjatev sploh prešla nanj. Pogoj iz 2. odstavka 1. člena o odplačnem odstopu terjatve ni bil nikoli izpolnjen. Šlo je za navidezen posel. Tudi zemljiškoknjižno dovolilo v pogodbi je pogojno in zato neveljavno. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi III Cp 1485/2006 v identični zadevi že zavrnilo prenos terjatve na M. Z..

Na vročeni pritožbi predlagatelj ni odgovoril. Pritožbi nista utemeljeni.

Po Zakonu o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis ter na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (člen 124 ZZK-1). Navedeno načelo zakonitosti nalaga zemljiškoknjižnemu sodišču, da po uradni dolžnosti preveri le formalne predpostavke oziroma pogoje za vpis. Ne sme pa se spuščati v presojo materialnopravnih pogojev zanj. To pomeni, da pri odločanju o dovolitvi vpisa ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga. Po predhodnem preizkusu (146. člen ZZK-1) tako zemljiškoknjižno sodišče dovoli predlagani vpis, če so izpolnjeni pogoji iz 148. člena istega zakona: če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis; če listina, na podlagi katere se zahteva vpis, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih isti zakon določa v listinah, ki so podlaga za vpis; če je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen in če po tem stanju ne izhaja druga ovira za vpis ter če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jih za posamezno vrsto vpisov določa zakon (1. odstavek 148. člena ZZK-1).

V konkretnem primeru je zemljiškoknjižno sodišče pri določanju o ugovorih nasprotnih udeležencev zoper sklep zemljiškoknjižne referentke upoštevalo vsa navedena materialnopravna določila in o predlaganem vpisu pravilno odločilo.

Kadar se namreč vknjižba pravice predlaga na podlagi zasebne listine (v konkretnem primeru: pogodba o prenosu terjatve in hipoteke z dne 6. 8. 2004 v prilogi B 10), je podlaga za vpis zemljiškoknjižno dovolilo. V obravnavanem primeru je po pravilni ugotovitvi prvega sodišča že vsebovano v listini o pravnem poslu, s katerim je odstopnik prenesel terjatev in zastavno pravico na prevzemnika (1. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1). Zato je za dovolitev predlaganega vpisa treba presojati le vsebino in obliko zemljiškoknjižnega dovolila. Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu to tudi storilo in pravilno uporabilo 4. odstavek 149. člena ZZK-1, svojo odločitev o tem pa tudi primerno obrazložilo. Pritožbeno naziranje pritožnikov Ž. in S. Č., da je zemljiškoknjižno dovolilo pogojno in neveljavno, je zmotno in protispisno. Podano je v 4. členu pogodbe o prenosu terjatve in hipoteke z dne 6. 8. 2004, iz katerega je razvidno, da ne vsebuje nobenega pogoja. Kot je pravilno ugotovilo že prvo sodišče, je torej sestavljeno v skladu s 23. členom Stvarnopravnega zakonika in je tudi notarsko overjeno (41. člena ZZK-1).

Pritožnika zmotno menita, da je za zemljiškoknjižni postopek odločilno, če so bile izpolnjene obveznosti strank, dogovorjene s pravnim poslom (plačilo odstopljene terjatve), o čemer govori 1. člen pogodbe o prenosu terjatve in hipoteke. Po izrecnem določilu 5. odstavka 149. člena ZZK-1, ki ga je sodišče prve stopnje prav tako pravilno uporabilo, namreč zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o dovolitvi vpisa ni pristojno preverjati, ali so izpolnjene obveznosti strank na podlagi pravnega posla. Opozarjanje pritožnikov na sklep tukajšnjega sodišča III Cp 1485/2006 z dne 12. 4. 2006 (priloga B 12) je za ta zemljiškoknjižni postopek nerelevantno. Iz njega je razvidno, da je bil izdan v izvršilnem postopku, kjer pa je bila izpolnitev pogodbenih obveznosti relevantno pravno dejstvo, medtem ko za zemljiškoknjižni postopek, kot je bilo že povedano, to ni.

Isto pravno določilo nadalje prepoveduje zemljiškoknjižnemu sodišču tudi spuščanje v materialnopravno presojo vsebine zasebne listine. Zemljiškoknjižno sodišče ni pristojno presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla. V konkretnem primeru to pomeni, da ne sme ocenjevati, ali je pogodba o prenosu terjatve in hipoteke z dne 6. 8. 2008 veljavna, navidezna, pa tudi tega ne, ali je odstopnik imel razpolagalno pravico za prenos zastavne pravice oziroma ali je ta veljavno nastala. Vsi pritožniki izpodbijajo odločitev sodišča prav z navedenimi materialnopravnimi ugovori glede (ne)veljavnosti zasebne listine, ki je bila podlaga za predlagano vknjižbo. Take ugovore lahko zatrjujejo in dokazujejo le v posebni pravdi, v tem pritožbenem postopku pa z njimi ne morejo uspeti. Saniranju morebitne neveljavnosti vknjižbe je namenjena izbrisna tožba.

Zavrniti je treba tudi pritožbeno navedbo N. R. v smeri nedovoljenosti vpisa glede na stanje vpisov v ZK. Njene trditve, da iz vpisov v zemljiški knjigi izhaja, da družba I. Z. I. d. o. o. nikoli ni bila zastavni upnik na spornih nepremičninah, nima opore v zemljiškoknjižnih podatkih. Po pravilnih ugotovitvah prvega sodišča, ki jih je pritožbeno sodišče preverilo z vpogledom v podatke zemljiške knjige, je bila zastavna pravica v njeno korist vknjižena pod Dn. št. 13063/1998 na podlagi sporazuma strank z dne 22. 7. 1998, II R 958/98, in sicer za zavarovanje denarne terjatve v višini 19.000.000,00 SIT s pripadki, ki so razvidni iz posojilne pogodbe z dne 12. 6. 1998 in citiranega sporazuma.

Tako se izkaže, da je prvo sodišče pravilno ocenilo, da so podani vsi pogoji za dovolitev vpisa po 148. členu ZZK-1 in vpis upravičeno dovolilo. Pritožbi sta neutemeljeni in ju je bilo treba zavrniti. Pritožbeno sodišče namreč v izpodbijanem sklepu ni zasledilo niti ostalih kršitev, ki so predmet uradnega preizkusa (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP – v zvezi s 366. členom ZPP in 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP). Zato je na podlagi 2. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožbene stroške je priglasila pritožnica N. R.. V nepravdnem postopku, kakršen je tudi zemljiškoknjižni, vsaka stranka trpi svoje stroške. Pritožnica pa s pritožbo tudi ni uspela. Zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena tudi iz tega razloga (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 120. členom ZZK-1 in 37. členom ZNP).