Jedro

Otrok je žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (drugi odstavek 4. člena ZPND).

O otrokovih stikih sodišče v postopku zaradi preprečevanja nasilja v družini ne odloča. V izpodbijanem sklepu pa je iz prepovedi navezovanja stikov ali vzpostavljanja srečanj s predlagateljico in otrokom izrecno izključilo morebitne sodno določene stike nasprotnega udeleženca s fantkom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Nasprotni udeleženec mora v 15 dneh predlagateljici povrniti 238 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: I. zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper svoj sklep z 11. 2. 2022, s katerim mu je na podlagi 19. člena Zakonu o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) za obdobje 12 mesecev prepovedalo zadrževati se v bližini stanovanjske hiše na Ulica 100 in navezovati stike ali vzpostavljati kakršnakoli srečanja s predlagateljico ter še ne enoletnim sinom; II. po uradni dolžnosti pa svoj sklep spremenilo tako, da je iz prepovedi navezovanja stikov izključilo morebitne sodno določene stike nasprotnega udeleženca s sinom.

2. Zoper odločitev iz I. točke izreka se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 1. odstavkom 22.a člena ZPND, pritožuje nasprotni udeleženec. Izpostavlja, da je sodišče o njegovem ugovoru odločalo nesorazmerno dolgo, pravica do pravnega sredstva je tako zgolj navidezna, zato je podana kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in Konvencije o otrokovih pravicah.

Izpostavlja, da nasilja nad otrokom ni izvajal, približevati se mu ne sme le zaradi domnevnega nasilja nad predlagateljico. Ukrep je nesorazmeren, ne more se strinjati s tem, da kar dvanajst mesecev ne more videti sina.

3. Predlagateljica predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik navaja, da mu je bila kršena pravica do izjave, ker je sodišče odločitev oprlo le na enostranske navedbe predlagateljice, kar pa ne drži. Sodišče prve stopnje je dokazno oceno v izpodbijanem sklepu1 napravilo na podlagi zapisa multidisciplinarnega tima, zapisnika policijske postaje, izpisa sms sporočil in fotografij v spisu. Nasprotni udeleženec dokazni oceni in obrazloženim zaključkom sodišča prve stopnje o tem, da je bil ob več priložnostih od leta 2019 dalje psihično in fizično močno nasilen do vmes noseče, nato pa doječe predlagateljice, v pritožbi v nobenem aspektu vsebinsko ne nasprotuje.

6. Izpostavlja, da do sina, rojenega ... 2021, ni bil neposredno nasilen in pritožbeno sodišče verjame, da ni bil. Ob tem pa nasprotni udeleženec spregleda, da je otrok žrtev nasilja tudi, če je prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ali živi v okolju, kjer se nasilje izvaja (2. odstavek 4. člena ZPND). Slednje po ugotovitvah sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu in sklepu z 11. 2. 2022, ki jim pritožnik ne nasprotuje, nedvomno velja za dojenčka A. 7. Sklep sodišča prve stopnje, da je na mestu izrek ukrepov za preprečevanje nasilja v družini (tudi) zaradi varstva dojenčka A., je po prepričanju višjega sodišča torej pravilen. Trajanje, obseg in vsebina ukrepov ustrezno upoštevajo zahtevo, da sodišče, ko odloča o izreku ukrepov, ne pretresa le vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje ali ne, marveč tudi, ali predstavlja takšno nasilje, da je poseg države v družinsko skupnost utemeljen. Ukrepi in njihovo trajanje so sorazmerni stopnji ogroženosti žrtev nasilja - matere v izjemno občutljivem nosečnostnem in poporodnem obdobju ter komaj nekajmesečnega dojenčka.

8. O otrokovih stikih sodišče v postopku zaradi preprečevanja nasilja v družini ne odloča.2 V izpodbijanem sklepu pa je iz prepovedi navezovanja stikov ali vzpostavljanja srečanj s predlagateljico in A. izrecno izključilo morebitne sodno določene stike nasprotnega udeleženca s fantkom. Ureditev stikov lahko pritožnik predlaga v postopku, v katerem sodišče o tem vprašanju že odloča, torej v postopku II N 57/2022. 9. Pritožbene navedbe o nesorazmerno dolgem odločanju o ugovoru, so, četudi bi bile utemeljene, nerelevantne za vsebinski preizkus izpodbijanega sklepa, zato se pritožbeno sodišče do njih podrobneje ne opredeljuje. Na trditve o kršitvi pravice do družinskega življenja pa ponavlja pojasnilo, da o otrokovih stikih sodišče v postopku zaradi preprečevanja nasilja v družini ne odloča. 10. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi ni razlogov, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter 1. odstavkom 22.a člena ZPND zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo.

11. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi 8. odstavka 22.a člena ZPND. Pritožnik s pritožbo ni uspel; razlogov, ki bi terjali, da žrtev nasilja sama krije stroške pritožbenega postopka, pa višje sodišče ne najde. Nasprotni udeleženec ji mora zato povrniti odvetniške stroške za sestavo pritožbe (320 točk po prvi alineji 7. točke tar. št. 27 Odvetniške tarife; OT3), povišane za 2 % materialnih stroškov in 22 % davka na dodano vrednost. 1 Ob izreku ukrepov iz 19. člena ZPND zadošča dokazni standard verjetnosti, ker je primarni cilj njihovega izreka v takojšnji zaščiti žrtve pred povzročiteljem nasilja. 2 Pritožnika zastopa strokovna pooblaščenka, odvetnica, zato ni bojazni, da mu ta vidik ne bi bil ustrezno pojasnjen. 3 Ne priglašenih 375 odvetniških točk, saj za to v OT ni podlage.