Jedro

Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odst. 58. člena ZDR pravico izrabiti celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 120.000,00 SIT odškodnine za neizkoriščeni letni dopust za leto 1993. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške postopka v višini 506,00 SIT.

Zoper navedeno sodbo se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da se pravica do dopusta delavcu ne sme kršiti zaradi bolniškega staleža in da je dolžnost tožene stranke, da pripravi razpored dopustov za vsako leto. Tožnica je povedala, da je prosila za dopust, a ga ni dobila, sodišče pa ni niti raziskalo, ali je tožena stranka pripravila razpored dopustov za kritično obdobje.

Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi nepopolno ugotovilo dejansko stanje, zato je sprejeta odločitev nepravilna in preuranjena. Ni mogoče pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da tožnici zaradi neizrabe dopusta škoda sploh ni nastala, ker je bila tožnica pretežno v bolniškem staležu in zato ni bila izčrpana zaradi dela v letu 1993 oz. 1994, namen dopusta pa je obnovitev porabljenih delovnih moči. Ne glede na namen dopusta je potrebno upoštevati, da ima delavec v skladu s 1. odstavkom 58. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. RS št. 14/90, 5/91, 71/93) pravico, da izrabi celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta, če v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka ni mogel izrabiti letnega dopusta, ali je bila izraba prekinjena. To pomeni, da ima delavec pravico do izrabe dopusta, čeprav je bil vse leto v bolniškem staležu. Če delodajalec v skladu s citirano določbo 58. člena ZDR delavcu izrabe dopusta ne omogoči iz krivdnih razlogov, je odškodninsko odgovoren, nobenega dvoma pa ni o tem, da je delavec, ki dopusta ni uspel izrabiti, zaradi tega vsaj materialno oškodovan.

Tožnica je izpovedala, da je za dopust v juniju 1994 zaprosila, vendar ji je bilo rečeno, naj najprej dva tedna dela, nato pa bo lahko šla na dopust. Stališče tožene stranke je sicer glede na trajanje bolniškega staleža tožnice v letu 1993 ter 1994 razumljivo, vendar to še ne pomeni, da tožena stranka ni kriva za to, da tožnici izrabe dopusta po 20. juniju 1994 ni omogočila. V dosedanjem postopku niso bile razčiščene vse okoliščine glede morebitnega obstoja odškodninske odgovornosti tožene stranke za neizrabo dopusta tožnice po njenem prihodu na delo po zaključku bolniškega staleža dne 19.6.1994. Sodišče prve stopnje namreč niti ni zaslišalo tožnici nadrejene delavke v letu 1994 A.A. in ni ugotovilo, iz kakšnih razlogov tožnici izraba dopusta iz leta 1993 konec junija 1994 ni bila dovoljena oz. omogočena. Zato je sprejeta odločitev napačna, ker temelji na nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

Uveljavljani pritožbeni razlogi so podani, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 370. člena ZPP pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovnem postopku naj prvostopenjsko sodišče dopolni dokazni postopek v nakazani smeri in nato ponovno odloči o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Pri tem naj upošteva, da je bila tožnica vse do 19.6.1994 odsotna z dela zaradi bolniškega staleža. V kolikor je po prihodu na delo zaprosila za dopust, katerega izraba ji ni bila odobrena, bi bila tožnica v primeru ugotovljene odškodninske odgovornosti tožene stranke upravičena do odškodnine le za toliko dni letnega dopusta, kolikor bi ga lahko izrabila v času od 20.6.1994 do konca junija 1994. Prej za izrabo dopusta za leto 1993 očitno ni zaprosila, oz. letnega dopusta ni mogla izrabiti iz razlogov na njeni strani, dopust iz preteklega leta pa je glede na citirano določbo 1. odstavka 58. člena ZDR mogoče izrabiti najkasneje do 30.junija naslednjega leta, ne pa kasneje. V nobenem primeru pa delavec ne more uveljavljati odškodnine v višini dvakratne plače, kot če bi delal, kot to zahteva tožnica s tožbo, ampak mu pripada le odškodnina v višini nadomestila plače za letni dopust. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).