Jedro

Po treh mesecih od dneva zamude ni mogoče predlagati vrnitve v prejšnje stanje.

Stranka, ki sama vloži pritožbo v upravnem sporu, mora najkasneje ob njeni vložitvi izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, vložen v zvezi z zavrženjem njegove tožbe zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 3. 2007, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Doma starejših občanov z dne 21. 1. 2004. Z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper 1. točko svojega sklepa U 766/2007-11 z dne 6. 2. 2009, s katerim je bila kot prepozna zavržena tožnikova tožba zoper citirano odločbo tožene stranke v zvezi z odločbo Doma starejših občanov.

2. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi 1. točke izpodbijanega sklepa sklicuje na določbo 24. člena ZUS-1. Navaja, da je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložen prepozno, saj je vložen po izteku treh mesecev od dneva zamude. V obrazložitvi k 2. točki izpodbijanega sklepa se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1. Navaja, da je tožnik, kljub pravnemu pouku, pritožbo vložil sam, pri tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.

3. V pritožbi tožnik uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb ZPP, napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da mu je bila odločba vročena 29. 3. 2007 in je rok za vložitev tožbe potekel dne 28. 4. 2007. Tožba je bila pravočasna oziroma je do zamude roka prišlo iz opravičenih razlogov – bolezni, kar dokazuje medicinska dokumentacija. Tudi sicer mu odločba ni bila pravilno vročena, saj na povratnici ni njegov podpis. Navaja še, da ni bil opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Zahteva plačilo stroškov postopka in predlaga, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja, ni konkretiziral. Iz pritožbenih navedb tudi ni razvidno, v katerem delu izpodbija sklep sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče je zato ob primerni uporabi določbe prvega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008

) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) štelo, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti. Zato je na podlagi primerne uporabe določb drugega odstavka 350. člena in 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 preizkusilo izpodbijani sklep le glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti – absolutne bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (tretji odstavek 75. člena ZUS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da izpodbijani sklep s temi kršitvami ni obremenjen.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot prepozen. Kot pravilno navaja že sodišče prve stopnje, po poteku treh mesecev od dneva zamude vrnitve v prejšnje stanje ni več mogoče z uspehom uveljavljati (četrti odstavek 24. člena ZUS-1). Iz podatkov spisa izhaja in tudi ni sporno, da je tožnik šele 17. 2. 2009 vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev tožbe, ki se je, glede na datum vročitve odločbe tožene stranke, iztekel dne 26. 4. 2007. Njegove navedbe, da mu je bila odločba tožene stranke vročena dne 29. 3. 2007 in se je rok za tožbo iztekel dne 28. 4. 2007 in ne 26. 4. 2007, pa so glede na to, da je od zamude roka v letu 2007 do vložitve predloga v letu 2009 minilo ne samo tri mesece, temveč več kot leto dni, pravno nepomembne za presojo pravočasnosti predloga.

7. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo pritožbo zoper sklep, s katerim je bila njegova tožba kot prepozna zavržena, kot nedovoljeno zavrglo.

Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko dejanja v postopku s pritožbo opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Ustavnost te določbe je presojalo Ustavno sodišče RS, ki je v odločbi, št. U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 (Ur. l. RS, št. 119/2008), ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo RS. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki ni imela te pravice. Ker je tožnik sam vložil pritožbo, ob tem pa ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima. Ker se na podlagi določbe 336. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 v postopkih s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo, pravilna, saj ima podlago v citiranih določbah ZUS-1 in ZPP.

8. Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek, da ni bil opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, saj je protispisna. Iz sodnega spisa namreč izhaja, da je bil s pravnim poukom sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje njegovo tožbo zavrglo, izrecno opozorjen, da lahko pritožbo vloži le po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. 9. Vrhovno sodišče se do pritožbenih navedb, s katerimi tožnik izpodbija pravilnost sklepa o zavrženju tožbe kot prepozne, ni opredelilo, ker sklep o zavrženju tožbe ni predmet presoje v tem pritožbenem postopku.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

11. Tožnik je v pritožbi ponovno predlagal, da naj se ga oprosti plačila sodnih taks. Za odločanje o predlogu je sicer pristojno sodišče prve stopnje, vendar pa Vrhovno sodišče pripominja, da je bil tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje s sklepom U 776/2007-11 z dne 6. 2. 2009 (2. točka izreka) že oproščen plačila sodnih taks, oprostitev pa učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (13. člen Zakona o sodnih taksah – ZST-1), torej tudi za pritožbo, zato je njegov ponoven predlog brezpredmeten.

K II. točki izreka:

12. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).