Jedro

Izvedenec je opustil dolžno skrbno ravnanje, s čimer je povzročil znaten zastoj v postopku, saj je šele po devetih mesecih od prevzema spisa in predhodnih neuspešnih pozivih sodišča po poteku prvotnega in nato tudi podaljšanega roka, da izpolni izvedensko nalogo, seznanil sodišče, da izvedenskega dela ne bo opravil s sklicevanjem na zdravstvene razloge, katerih pa z ničemer ni ne pojasnil in ne izkazal. Tega ni storil niti v pritožbi, pri čemer njegovo posplošeno sklicevanje "na zdravstveno stanje, ki mu ni dopuščalo postopati kot izvedencu" in na dolgotrajnejše zaplete v zvezi s tem (izvedenec niti v pritožbi ne konkretizira zatrjevanih razlogov in ne izkaže njihove utemeljenosti) ne more predstavljati upoštevnega razloga, da ni opravil izvedenske naloge. Izvedenec ni predložil nobenih dokazov o obstoju upravičenih razlogov za to, da ni izdelal izvedenskega mnenja. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da izvedenec niti v podaljšanem roku ni opravil izvedenskega dela brez upravičenega razloga. Glede na prej omenjene okoliščine zadeve je utemeljeno izreklo izvedencu denarno kazen v znesku 500,00 EUR.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom kaznovalo sodnega izvedenca z denarno kaznijo 500,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje sodni izvedenec, ki smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njegovi pritožbi ter razveljavi izpodbijani sklep. Navaja, da mu zdravstveno stanje ni dopuščalo, da bi kot izvedenec opravil svojo izvedensko nalogo. Sodni izvedenec je od leta 1977 in doslej še ni bil denarno kaznovan. Prosi za razumevanje in oprostitev izrečene denarne kazni.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodni izvedenec je v tej zadevi prevzel pravdni spis zaradi izdelave izvedenskega mnenja 6. 6. 2016, za izvedbo te naloge pa mu je prvo sodišče določilo rok 90 dni, ki je bil glede na vrsto spora in nujnost zadeve dovolj dolg (prvi odstavek 2. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih). Ker izvedenec dela ni opravil v danem roku in na pozive prvega sodišča po poteku roka, da opravi svojo nalogo, ni reagiral, ga je prvo sodišče kaznovalo z denarno kaznijo v znesku 300,00 EUR s sklepom z dne 19. 12. 2016 (sklep je pravnomočen).

5. Izvedenec se je po poteku navedenega roka na pozive prvega sodišča prvič odzval šele z dopisom z dne 16. 12. 2016, ki ga je prvo sodišče prejelo 19. 12. 2016. V njem je zagotovil, da bo zaradi "prezasedenosti" lahko izdelal izvedensko mnenje najkasneje do 31. 1. 2017 in zaprosil za podaljšanje roka za izdelavo izvedenskega mnenja. Čeprav izvedenec trditve o prezasedenosti ni konkretiziral je bilo prvo sodišče razumevajoče in mu s sklepom z dne 28. 12. 2016 (izvedenec ga je prejel 5. 1. 2017) podaljšalo rok za izdelavo izvedenskega mnenja do 31. 1. 2017. 6. Ker izvedenec do tega datuma ni izdelal izvedenskega mnenja, ga je prvo sodišče ponovno pozvalo, da to stori oziroma da sporoči sodišču morebitne zadržke, z dopisom z dne 31. 1. 2017. Izvedenec nanj ni odgovoril oziroma izvedenskega mnenja ni izdelal niti po poteku podaljšanega roka ter sodišču tudi ni pojasnil vzrokov za svojo zamudo. 21. 2. 2017 je prvo sodišče znova pozvalo izvedenca, da v nadaljnjem roku osmih dni izdela izvedensko mnenje, izvedenec pa svoje naloge ni izpolnil. 7. Glede na opisane okoliščine je prvo sodišče izvedenca utemeljeno ponovno kaznovalo z denarno kaznijo, saj izvedenskega mnenja ni izdelal niti v podaljšanem roku. Tega sploh ni izdelal, saj je spis vrnil prvemu sodišču brez izvedenskega mnenja 6. 3. 2017, s kratkim sporočilom, da "se opravičuje zaradi zdravstvenih razlogov in prosi za razrešitev izvedenskega dela" v tej zadevi.

8. Izvedenčevo ravnanje po prevzemu dolžnosti podati izvedensko mnenje v tej zadevi je bilo nedopustno. Prevzeto nalogo je bil dolžan izvršiti v danem roku. Če naloge ni mogel opraviti iz upravičenih razlogov, bi moral o tem v roku 15 dni (drugi odstavek 2. člena navedenega pravilnika) obvestiti sodišče (in izkazati utemeljenost teh razlogov) ter zahtevati, da se ga oprosti izvedenske dolžnosti v tej zadevi, še zlasti v tem primeru, ko gre za spor iz razmerij med starši in otroki, v katerem mora sodišče zaradi varstva koristi otrok postopati še posebej hitro (kar velja tudi za izvedenca kot pomočnika sodišča). Vendar pa izvedenec ni tako ravnal. Izvedenec je opustil dolžno skrbno ravnanje, s čimer je povzročil znaten zastoj v postopku, saj je šele po devetih mesecih od prevzema spisa in predhodnih neuspešnih pozivih sodišča po poteku prvotnega in nato tudi podaljšanega roka, da izpolni izvedensko nalogo, seznanil sodišče, da izvedenskega dela ne bo opravil s sklicevanjem na zdravstvene razloge, katerih pa z ničemer ni ne pojasnil in ne izkazal. Tega ni storil niti v pritožbi, pri čemer njegovo posplošeno sklicevanje "na zdravstveno stanje, ki mu ni dopuščalo postopati kot izvedencu" in na dolgotrajnejše zaplete v zvezi s tem (izvedenec niti v pritožbi ne konkretizira zatrjevanih razlogov in ne izkaže njihove utemeljenosti) ne more predstavljati upoštevnega razloga, da ni opravil izvedenske naloge. Izvedenec ni predložil nobenih dokazov o obstoju upravičenih razlogov za to, da ni izdelal izvedenskega mnenja.

9. Prvo sodišče je zato pravilno ugotovilo, da izvedenec niti v podaljšanem roku ni opravil izvedenskega dela brez upravičenega razloga. Glede na prej omenjene okoliščine zadeve je utemeljeno izreklo izvedencu denarno kazen v znesku 500,00 EUR (248. člen ZPP), torej v višjem znesku, kot ob izreku prve kazni v tej zadevi.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).