Jedro

Ker se pri nesreči premikajočih se motornih vozil uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti, mora oškodovanec dokazati povzročitev škode, to je nepravilno vožnjo drugega vozila in vzročno zvezo med takšno vožnjo in škodo, ki jo je on utrpel.

Izrek

Pritožbi se ugodi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel v nesreči 12.8.1981. Zoper to sodbo je vložil tožnik pritožbo po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje,da sodišče prve stopnje izvedenih dokazov ni pravilno ocenilo. Natančna analiza izpovedi zaslišanih prič daje namreč povsem drugačen zaključek o dogodku, kot ga je sprejelo prvostopno sodišče. Priča... je dokaj natančno in prepričljivo izpovedala,da je avtobus, v katerem se je peljal v bližini mesta nezgode prehitela neka bela stoenka, kmalu zatem pa je avtobus ustavil in takrat je videl neke ljudi, ki so pobirali tožnika. Priča ... pa je izpovedala, da je tožnik, ko je prišel na pošto, namestnici govoril o tem,da je padel in govoril je tudi o nekem vozilu. Skladno z izpovedjo tel dveh prič je izpovedal tudi tožnik sam. Vse te izpovedi torej potrjujejo tožnikovo izpoved. Pri tem pa so razglabljanja o tem, da bi tožnik moral sledove fotografirati, povsem neživljenjska. Tožnik ni tisti dan mogel niti predvidevati, da je utrpel tako hudo poškodbo s posledicami. Po takšnem padcu, kot ga je utrpel, je logično,da ni razmišljal in deloval kot trezen in v tem dobro strokovno podkovan človek. Očitki izpodbijane sodbe v tej smeri so zato v celoti neutemeljeni. Prav gotovo izvedeni dokazi dajejo dovolj podlage za ugoditev zahtevku po temelju in po višini.

Pritožba je utemeljena.

Pravno pravilno je stališče sodišča prve stopnje,da mora tožnik dokazati povzročitev škode. Ker se pri nesreči premikajočih se motornih vozil uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti (1. odst. 178. člena ZOR), je bila tožnikova stvar, da dokaže nepravilno vožnjo neznanega motornega vozila in vzročno zvezo med tako vožnjo in dejstvom,da je zato zapeljal s ceste in se pri tem poškodoval. Ker glede na okoliščine nesreče tožnik kakšne priče, ki bi neposredno zaznala okoliščine v zvezi s samo nezgodo ni mogel predlagati, sam pa je v nesreči utrpel pretres možganov in kot je izpovedal se tudi sam celotnega dogodka sploh tega, kar se je po nesreči dogajalo, ne spominja, bi sodišče prve stopnje moralo razpoložljive dokaze vsakega posebej in zatem vse skupaj logično in življenjsko oceniti. Prav tega pa po mnenju pritožbenega sodišča v dosedanjem postopku ni storilo,nakar utemeljeno opozarja pritožba. Zato je pritožbeno sodišče moralo izpodbijano sodbo po 1. odst. 370. člena ZPP razveljaviti in vrniti zadevo v novo sojenje, saj podlage za spremembo te sodbe, kot predlaga pritožba, ni.

Sodišče prve stopnje bo v ponovnem postopku moralo dodatno natančno zaslišati tožnika o vseh okoliščinah nesreče, predvsem pa naj oceni njegovem ravnanju po nesreči in tem ugotovi, kdo je sestavil prijavo nesreče pri delu, ki je v spisu in ki je v dosedanjem postopku sodišče prve stopnje ni ocenilo. Po potrebi naj zasliši tudi sestavljalca te prijave. Natančno naj torej razišče, kako se je tožnik po sami nesreči obnašal, ker prič, ki bi neposredno zaznale okoliščine v zvezi s samo nesrečo ni, bo pri ugotavljanju dejanske podlage namreč pomembna tudi osebnost tožnika, o čemer je več podatkov že v izvedeniškem mnenju dr. .... Po potrebi pa lahko tudi v tej smeri dokazni postopek ustrezno dopolni. Zatem naj vse izvedene dokaze v postopku vestno in skrbno oceni posamično in celovito ter nato o sporni zadevi ponovno odloči.