Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba U 903/95

ECLI:SI:VSRS:1999:U.903.95 Upravni oddelek

odškodnina odškodnina v denarju procesna sposobnost in zakonski zastopnik
Vrhovno sodišče
14. april 1999
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju je odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. člena ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila delno odločbo Sekretariata za gospodarstvo in finance Občine Šentjur, št. ... z dne 28.10.1994 in zadevo vrnila v ponovni postopek. Upravni organ prve stopnje je z odpravljeno delno odločbo odločil, da je zavezanec Republika Slovenija, Ministrstvo za finance dolžan izplačati upravičencu F.S., upokojencu, odškodnino za nacionalizirane premičnine v višini 24 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji, v zadnjih treh mesecih pred izdajo te odločbe, kar znese 1.426.920,00 SIT in to v 15 dneh pod izvršbo. Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev, da je prvostopni upravni organ napačno uporabil materialno pravo in tudi bistveno kršil pravila postopka. Upravičencu, ki je po kriterijih socialnega varstva oseba slabšega premoženjskega stanja, se izplača odškodnina v primerih iz 2. odstavka 42. člena ali 2. odstavka 43. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) v denarju do višine 24 povprečnih mesečnih neto osebnih dohodkov na zaposlenega v Republiki Sloveniji v zadnjih treh mesecih pred izdajo odločbe. Taka odločba se ne izda v postopku denacionalizacije, temveč v upravnem postopku, ki ga na predlog upravičenca vodi Ministrstvo za finance, po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. ZDen omogoča izplačilo denarne odškodnine ob pogojih, ki jih določata 50. in 48. člen ZDen. V postopku denacionalizacije se torej ugotavlja vrednost podržavljenega premoženja, za katero je pasivno legitimirana tista stranka, ki jo je določil upravičenec in ob upoštevanju zahtevane oblike denacionalizacije. Postopek denacionalizacije se izvede skladno s pravili ZDen in Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Tožena stranka tudi ugotavlja, da je upravni organ prve stopnje v ugotovitvenem postopku bistveno kršil pravila postopka, ker ni vročil ne le odločbe, temveč tudi ostale listine, ki se tičejo zadeve, zakonitemu zastopniku zavezanca.

Tožeča stranka meni, da je z odločitvijo tožene stranke lahko kršena njena pravica in ima zato pravni interes, da v upravnem sporu zavaruje svoje pravice in koristi. Tožeča stranka se ne strinja, da se denarna odškodnina vselej izplača v drugem postopku, kot to zatrjuje tožena stranka. Meni, da gre v določbah 48. in 50. člena ZDen za dva primera plačila denarne odškodnine. Člen 48. določa, da je mogoče v primerih, če obstajajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člen ZDen in sicer dokler te trajajo, upravičencu zagotoviti socialno varnost z odkupom obveznic. Po tej določbi se odškodnina, ki je bila z odločbo o denacionalizaciji na zahtevo upravičenca določena v obveznicah, lahko izplača v denarni obliki ob pogojih, ki jih določa 50. člen in sicer v primerih, ko te okoliščine nastopijo po izdaji odločbe o denacionalizaciji, ki se glasi na obveznice. Po določbi 50. člena pa se lahko odločba o denacionalizaciji glasi direktno na denarno odškodnino, če je že v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno, da gre za osebo, ki je po kriterijih socialnega varstva oseba slabšega premoženjskega stanja in če ta oseba to izrecno zahteva. Taka denarna odškodnina pride v poštev le takrat, ko so izpolnjeni pogoji za odškodnino v obveznicah Slovenskega odškodninskega sklada ali v delnicah v lasti Republike Slovenije, ne pa tudi v primeru, ko so podani pogoji za druge oblike odškodnine. To pa nikakor ne pomeni, da se mora odločba o denacionalizaciji najprej glasiti na odškodnino v obveznicah. Tako stališče potrjuje tudi ZDen, ki v 2. členu določa denarno odškodnino kot obliko odškodnine, kot tudi 95. člen ZDen, ki določa začetek izvrševanja odločb iz 50. člena. To stališče potrjuje tudi navodilo o poslovanju v zvezi z zahtevami za denacionalizacijo, ki v 34. členu določa kaj mora vsebovati izrek odločbe, medtem tudi denarno odškodnino. Tožeča stranka meni, da tožena stranka ne bi smela delne odločbe upravnega organa prve stopnje odpraviti zaradi navedenih razlogov, temveč le zaradi kršitve pravil postopka, ki so podani v opustitvi vročitve listin zakonitemu zastopniku zavezanca.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Prizadeta stranka - upravičenec F.S. v odgovoru na tožbo navaja, da v teku postopka ni bilo pripomb na poročilo denacionalizacijske komisije. Izrek odločbe je natančen in tudi izvedljiv glede na starost in zdravstveno stanje upravičenca. Tožeča stranka s tožbo le zavlačuje postopek.

Tožba ni utemeljena.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo pravilno ugotovila, da je upravni organ prve stopnje bistveno kršil pravila postopka in napačno uporabil materialno pravo.

Upravni organ prve stopnje je kršil določbo 54. člena ZUP, saj bi moral ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na to, ali stranko, v konkretnem primeru Ministrstvo za finance, zastopa njen zakoniti zastopnik. V času odločanja upravnega organa na prvi stopji je veljal še Zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS, št. 19/76), ki je v 7. členu določal, da so sodišča in drugi organi v zadevah, v katerih zastopa osebe javni pravobranilec, dolžni vročiti vse spise neposredno javnemu pravobranilstvu. Vročitev, ki temu nasprotuje, nima pravnih učinkov. Smiselno enaka določila o zastopanju države in njenih organov ima tudi novi Zakon o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 20/97).

ZDen vsebuje posebne določbe glede izplačevanja odškodnin osebam slabšega premoženjskega stanja. Po določilu 48. člena ZDen Republika Slovenija zagotavlja upravičencem socialno varnost z odkupom obveznic za njihovo nominalno vrednost, kadar obstojajo ali nastopijo okoliščine iz 50. člena ZDen. Republika Slovenija tako zagotavlja socialno varnost upravičencem, ki so po kriterijih socialnega varstva osebe slabšega premoženjskega stanja, vse do poteka roka izplačljivosti obveznic za izplačevanje odškodnine. V 50. členu ZDen pa je opredeljena maksimalna višina odškodnine v denarju, ki se lahko izplača upravičencem, ki so po kriterijih socialnega varstva osebe slabšega premoženjskega stanja. Iz določila tega člena nedvomno izhaja, da morajo biti za izplačilo odškodnine v denarju izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 42. člena ali 2. odstavka 43. člena ZDen.

Nemožnost vračanja v naravi, tako podržavljene nepremičnine kot podjetja in upravičenost do odškodnine v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada ali delnic Republike Slovenije, mora biti ugotovljena z odločbo o denacionalizaciji. Za izdajo take odločbe so pristojni organi, navedeni v 54. členu ZDen.

Temelj za uveljavljanje izplačila odškodnine v denarju, je zato odločba upravnega organa o zahtevku denacionalizacijskega upravičenca z določitvijo odškodnine po 2. odstavku 42. ali 2. odstavku 43. člena ZDen. Šele na podlagi take odločbe lahko Ministrstvo za finance RS uvede postopek in odloči o zahtevku upravičenca za izplačilo odškodnine v denarju in določi način izplačila glede na obseg sredstev in željo upravičenca. Prav dejstvo, da način izplačila ni vezan le na željo upravičenca, temveč prednostno na obseg denarne odškodnine, kaže na to, da o tem, ne more odločati upravni organ iz 54. člena ZDen, temveč Ministrstvo za finance RS, kot pristojni organ za izvrševanje proračuna v skladu z Zakonom o organizaciji in delovnem področju republiške uprave.

Sodišče je zato tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77). Določbo tega zakona, kot tudi določbe ZUP, je sodišče smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije po določbi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia