Jedro

Za vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, potrebna listina.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ormožu ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke Republike Slovenije zoper sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice opr. št. Dn 1 z dne 14. junija 2011, in sicer tako, da vknjižbe lastninske pravice v korist predlagatelja ni dovolilo.

Zoper navedeni sklep se iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep Okrajnega sodišča v Ormožu z dne 16.2.2012 tako, da vpis dovoli. Po mnenju pritožnice je izpodbijani sklep v nasprotju z materialnim pravom, trditev nasprotne udeleženke, da je vknjižba lastninske pravice na podlagi jasnega zakonskega določila protizakonita, pa pravno nelogična. Prav tako trditev, da bi za prenos lastninske pravice morala biti sklenjena pogodba. Pogodba namreč predstavlja poslovno voljo pogodbnih strank, v tem primeru pa ne gre za poslovno voljo strank, ampak za zakonsko določilo, ki ne pušča pogodbenim strankam nikakršne avtonomije. Tudi takrat, ko je iz občinske lastnine nepremičnina prešla v last države, ni bila sklenjena nobena pogodba, ampak se je to zgodilo na podlagi zakonskega določila. Pri sedanji zemljiškoknjižni spremembi gre dejansko za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožba še omenja, da so številni takšni zemljiškoknjižni predlogi na slovenskih sodiščih že bili izvedeni, med drugim tudi na Okrajnem sodišču v Ormožu pod opr. št. Dn 2. Po mnenju pritožnice ni potrebno predložiti nobene listine, niti ni potrebno posebej dokazovati, da so bile sporne nepremičnine 6.4.1991 last občine (predlagateljice), saj je to razvidno iz zemljiške knjige, ki je javna knjiga v sestavi Okrajnega sodišča Ormožu, ki je o zemljiškem predlogu tudi odločalo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritrditi je sicer pritožbi, da so bila v sodni praksi zastopana tudi stališča, da je lahko sam zakon podlaga za predlog za vpis pridobitve lastninske pravice na podlagi predpisov o lastninjenju. Vendar pa je prevladujoče stališče sodne prakse, da je za vpis lastninske pravice, pridobljene v postopku lastninjenja, potrebna listina (VSL sklep III Cp 1237/2009 in VSL sklep II Cp 479/2010). Upoštevaje načelo formalnosti, kot eno temeljnih načel zemljiškoknjižnega procesnega prava, je odločitev prvostopenjskega sodišča, ki vknjižbe lastninske pravice občine samo na podlagi zakona ni dovolilo, zato pravilna. Po 124. členu ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis na podlagi listin in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Pogoj za dovolitev vpisa je, da je predlogu ali obvestilu državnega organa, priložena javna ali zasebna listina, ki utemeljuje predlagani vpis.

Pritožbeni razlog zmotne uporebe materialnega prava torej ni podan. Pritožbeni preizkus je še pokazal, da v postopku na prvi stopnji ni bilo niti procesnih kršitev, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.