Jedro

Postopka, v katerem obdolženec kljub svoji izrecni zahtevi ni imel možnosti zavzeti stališča o dokaznem gradivu, ki je vplivalo na njegov pravni položaj, ni mogoče oceniti za poštenega.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

A. 1. Prekrškovni organ Policijska postaja Kranj je A.J. zaradi prekrška po tretjem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljevanju ZJRM-1) izdal plačilni nalog z dne 3.4.2007, s katerim mu je naložil plačilo globe v višini 417,29 EUR. Zoper plačilni nalog je storilec vložil ugovor, zato je prekrškovni organ izdal odločbo o prekršku z dne 12.9.2007, s katero je storilcu naložil plačilo globe v zgoraj navedenem znesku ter plačilo povprečnine. Okrajno sodišče na Jesenicah je z uvodoma navedeno sodbo storilčevo zahtevo za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeno ter mu naložilo plačilo sodne takse.

2. Zoper pravnomočno sodbo je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve četrtega odstavka 114. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) in Vrhovnemu sodišču predlagal razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve okrajnemu sodišču v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. Vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče storilca v vabilu na zaslišanje opozorilo na četrti odstavek 114. člena ZP-1, po katerem je obdolženec lahko navzoč pri izvajanju dokazov in da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem. Storilec je v pisni vlogi z dne 12.2.2009 izrecno zahteval, naj ga sodišče vabi k procesnim dejanjem, zahtevo pa ponovil tudi na zaslišanju pred sodiščem dne 24.2.2009. V nadaljevanju postopka sodišče v tej zadevi nobenih dokazov ni več izvajalo neposredno, temveč je pridobilo in pregledalo spis Okrožnega državnega tožilstva v Kranju Kt(0) 432/07 zoper M.M., to je (drugo) osebo, ki je bila vpletena v pretep in ki naj bi pri tem storila kaznivo dejanje. Sodišče je izpodbijano sodbo oprlo na dokaz, ki ga je izvedlo samo, in na kopije zapisnikov procesnih dejanj, ki so bila izvedena pred Okrajnim sodiščem v Kranju v postopku preiskovalnih dejanj zoper obdolženega M.M. Gre za zapisnike o zaslišanju prič M.K., U.Z., J.J. in že omenjenega obdolženca. A.J. ni bil navzoč pri nobenem od teh zaslišanj, iz spisa pa tudi ni razvidno, da bi bil povabljen, da je lahko navzoč. Ker so bila zaslišanja opravljena že poleti 2008, torej več kot pol leta pred tem, ko je v postopku o prekršku zahteval, da bi bil navzoč, je jasno, da kot domnevni storilec prekrška na zaslišanja niti ni mogel biti povabljen. Sodišče je na naštete dokaze oprlo svojo odločitev, s takšnim dokaznim postopkom pa je izigralo pravico, ki gre obdolžencu po četrtem odstavku 114. člena ZP-1. Na tak način je bila A.J. onemogočena učinkovita obramba.

5. V prvem odstavku 90. člena ZP-1 je opredeljena obdolženčeva pravica do materialne obrambe, in sicer ima obdolženec pravico, da se zagovarja, predlaga dokaze in daje druge predloge, da vloži pritožbo in uporablja druga pravna sredstva. Obdolženčeva pravica do materialne obrambe je nato izpeljana (tudi) v določbi četrtega odstavka 114. člena ZP-1, po kateri ima obdolženec pravico biti navzoč pri izvajanju dokazov, sodišče pa ga mora na njegovo zahtevo povabiti k posameznim procesnim dejanjem. Kadar sodišče opravi ustno obravnavo v rednem postopku o prekršku, mora za podlago sodbe vzeti (praviloma) le tista dejstva, ki jih je zaznalo neposredno na ustni obravnavi, ko je izvajalo in ocenjevalo izvirne dokaze. S tem je sodišču omogočeno, da si neposredno ustvari vtis o dokazni vrednosti posameznega dokaza. S tako procesno določbo pa se obdolžencu tudi zagotavlja pravica do učinkovite obrambe. Izvajanje slednje bi mu bilo onemogočeno, če bi sodba o prekršku lahko temeljila na dejstvih, ki se niso obravnavala v kontradiktornem postopku na ustni obravnavi, ali na dokazih, ki niso bili izvedeni na ustni obravnavi, tako da bi se obdolženec lahko z njimi soočil. Po določbi 22. člena Ustave Republike Slovenije je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ta zagotavlja (tudi) pravico do izjave, ki obdolžencu v postopku o prekršku omogoča, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve. Namen načela kontradiktornosti v rednem postopku o prekršku je v tem, da se obdolžencu da možnost seznaniti se in opredeliti glede vseh navedb in dokazov iz obdolžilnega predloga, ki lahko vplivajo na odločitev sodišča. Obdolženec pa mora imeti tudi zadostno možnost izpodbijati obremenilne izjave in v zvezi z njimi zasliševati njihovega avtorja v trenutku, ko so bile dane, ali pa pozneje. Tedaj, kadar obdolženec ni mogel uveljaviti svoje pravice do zaslišanja obremenilnih prič, se po ustaljeni ustavnosodni praksi obsodilna sodba ne sme izključno ali v odločilni meri opreti na njihove izjave. Za dokaz, ki je bil v pomembni meri podlaga za obsodbo, gre tudi tedaj, kadar je sodišče, ki je sodbo izreklo, ostale dokaze presojalo predvsem z vidika, ali potrjujejo sporne izjave obremenilnih prič. Tako je Ustavno sodišče odločilo na primer v odločbah Up-719/03 z dne 9.3.2006 in Up-849/05 z dne 18.10.2007. Prav tako je o tem vprašanju že večkrat zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče, na primer v odločbi I Ips 493/2008 z dne 9.7.2009. 6. V obravnavani zadevi je sodišče, potem ko je ob odločanju o obdolženčevi zahtevi za sodno varstvo spoznalo, da bo zaradi popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja moralo dopolniti dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka (četrti odstavek 65. člena ZP-1), na zaslišanje povabilo obdolženega A.J. Sodišče je obdolženca v vabilu z dne 26.1.2009 poučilo tudi po določbi četrtega odstavka 114. člena ZP-1, in sicer da bo lahko navzoč pri izvajanju posameznih dokazov ter da ga bo sodišče na njegovo zahtevo povabilo k posameznim procesnim dejanjem. Obdolženec je v vlogi z dne 13.2.2009 jasno izrazil zahtevo, da ga sodišče povabi k posameznim procesnim dejanjem, takšno zahtevo pa je ponovil še na sodišču dne 24.2.2009 preden je podal svoj zagovor. Kot navaja že vložnik zahteve, sodišče v nadaljevanju postopka nobenih dokazov ni več izvajalo neposredno, ampak je le pridobilo in pregledalo spis Okrožnega državnega tožilstva v Kranju Kt(0) 432/07, v katerem so bile fotokopije zapisnikov o zaslišanju prič M.K., U.Z., J.J. in obdolženca iz tistega postopka M.M., ki so bili zaslišani pred Okrajnim sodiščem v Kranju v okviru preiskovalnih dejanj v postopku zoper obdolženega M. Zatem je sodišče izreklo in izdalo sodbo, v kateri se opira izključno na izpovedbe omenjenih prič (razen na izpovedbo J.J., do katere se sodišče niti ni opredelilo).

7. Na podlagi povedanega je moč zaključiti, da se izpodbijana sodba izključno opira na dokaze, pridobljene v drugem (to je kazenskem) postopku oziroma na dokaze, pri izvedbi katerih je obdolženec v skladu z dobljenim pravnim poukom po četrtem odstavku 114. člena ZP-1 želel biti navzoč, pa mu sodišče tega ni omogočilo. Iz zapisnikov zgoraj omenjenih prič ni razvidno, da bi bil obdolženi J. pri njihovem zaslišanju pred Okrajnim sodiščem v Kranju prisoten ali da bi bil k zaslišanju vsaj povabljen. V obravnavani zadevi je sodišče ocenilo, da bo zaradi popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja potrebno pridobiti izpovedbe omenjenih prič, pri čemer obdolžencu ni omogočilo, da bi bil prisoten pri zaslišanju prič, ki so zanj obremenilne. Prav tako sodišče obdolžencu ni dalo možnosti izjaviti se o procesnem gradivu, ki ga je pridobilo. Postopka, v katerem obdolženec kljub svoji izrecni zahtevi ni imel možnosti zavzeti stališča o dokaznem gradivu, ki je vplivalo na njegov pravni položaj, ni mogoče oceniti za poštenega. Glede na povedano je sodišče kršilo obdolženčevo pravico do učinkovite obrambe, zaradi česar je bilo potrebno izpodbijano sodbo Okrajnega sodišča na Jesenicah razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v novo odločanje. V novem postopku bo sodišče moralo k zaslišanju omenjenih prič povabiti obdolženca, zapisnike o zaslišanju teh prič pa bo ob njihovem zaslišanju lahko uporabilo le kot kontrolna dejstva (kot je bilo obrazloženo v zgoraj citirani sodbi I Ips 493/2008).