Jedro

Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z delnim sklepom vrnilo dedičem po pokojnem I.F. eno polovico nepremičnin, vpisanih pri vl.št. 468 k.o. parc. št. 910, sedaj pripisane k vl.št. 597 k.o. in parc.št. 1115/2, sedaj pripisane k vl.št. 2807 k.o. in po pravnomočnosti sklepa odredilo izvršitev vpisov v zemljiški knjigi pri navedenih vložkih. Sodišče druge stopnje pa je s pobijanim sklepom zavrglo pritožbo udeleženca Ž., d.o.o., ki se nepravdnega postopka ni udeleževal, ker je ugotovilo, da pritožba ni dovoljena.

Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložil revizijo udeleženec Ž., d.o.o., ki je uveljavljal vse revizijske razloge in predlagal, da naj se sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavita. V reviziji navaja, da je dejanski lastnik oziroma imetnik pravice uporabe na delu vrnjenih nepremičnin, to je na poslovnem prostoru v pritličju objekta v L., na parc.št. 80/1 k.o... Sodišče se neutemeljeno sklicuje na vpisno načelo, češ da je zavezanec Občina L. edina vpisana v zemljiški knjigi. Revident v postopek sploh ni bil pozvan ter mu zato ni bilo omogočeno sodelovanje in obravnavanje v predmetni zadevi. Tako ravnanje predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ker pa revident v postopku ni sodeloval, je to imelo za posledico zmotno in nepopolno ugoditev dejanskega stanja, saj je nepremičnina doživela spremembe, ker se je zaradi vlaganja revidenta povečala njena vrednost za 65 %.

V odgovoru na revizijo predlaga predlagatelj, da naj se revizija zavrne. Revident namreč ni lastnik nepremičnine, predlagatelj pa tudi ni dovolil nikakršnih posegov v nepremičnino.

Državno tožilstvo Republike Slovenije se o vročeni reviziji ni izjavilo (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Predmet postopka je bila predlagateljeva zahteva za vrnitev premoženja, ki je bilo zaplenjeno njegovemu pokojnemu očetu na podlagi sodbe Vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega področja št... z dne 28.8.1945, v zvezi z odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 12.10.1946, št..., ki sta bili razveljavljeni z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 1.7.1992, opr. št. I Ips 109/91, v nadaljnjem postopku pa je prišlo do ustavitve kazenskega postopka in posledično razveljavitve izreka o zaplembi premoženja. Ker je bilo v postopku na prvi stopnji ugotovljeno, da je imetnica pravice uporabe obravnavanega dela premoženja po podatkih zemljiške knjige Občina L. ter da je možno ta del nepremičnine vrniti v prvotnem stanju, je sodišče prve stopnje odločilo, da se vrne dedičem pokojnega razlaščenca del nepremičnin, ki je naveden v uvodu te odločbe.

Iz ugotovitev pobijanega sklepa pa izhaja, da se noben od prvotnih udeležencev postopka ni pritožil zoper delni sklep sodišča prve stopnje, da je zadnji od njih prejel sklep sodišča prve stopnje 10.12.1994 ter da se je dne 24.2.1995 pritožil Ž., d.o.o., ki se pred tem postopka ni udeleževal. Glede na take ugotovitve je sodišče druge stopnje pritožbo navedenega udeleženca zavrglo. Med drugim je v razlogih svoje odločitve opozorilo, da interes udeleženca Ž. ni bil prizadet med postopkom ter da tudi ni moglo upoštevati njegove po izteku pritožbenega roka vložene pritožbe, ker bi bile s tem prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep, s spremembo ali razveljavitvijo sklepa pa te niso soglašale.

Trditve o tem, da je revident dejanski lastnik sporne nepremičnine, da je vanje investiral in da je zato njena vrednost večja kot pa je bila ob zaplembi, so dejanskega značaja, ki jih v reviziji ni dopustno uveljavljati (3. odstavek 385. člena ZPP), zaradi česar jih revizijsko sodišče ni moglo upoštevati.

Druga kršitev, ki jo revizija očita, je procesnopravnega značaja, ki naj bi bila zagrešena v postopkih na prvi in drugi stopnji zato, ker revidentu ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. S takim očitkom uveljavlja revident bistveno kršitev postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, ki je dopusten revizijski razlog iz 1. točke 1. odstavka 385. člena ZPP v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku. Pri preizkusu pobijanega sklepa v smeri navedene kršitve je revizijsko sodišče moralo upoštevati procesnopravne razloge sklepa sodišča druge stopnje. Z navedenim sklepom je bila namreč pritožba zavržena, ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da niso podane procesne prepostavke za dovoljenost pritožbe v smislu določb 30. do 33. členov zakona o nepravdnem postopku (naprej ZNP). Po določilu 3. odstavka 33. člena ZNP lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, določenega v 3. odstavku 31. člena ZNP (ki določa, da je treba vložiti pritožbo v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa), če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep ali če se te osebe strinjajo s spremembo ali razveljavitvijo. Revizijsko sodišče ugotavlja, da je sodišče druge stopnje glede na ugotovljeno procesnopravno situacijo pravilno uporabilo citirane predpise in utemeljeno zavrglo pritožbo revidenta. Izven dvoma je ugotovitev, da bi poseg v sklep sodišča prve stopnje prizadel pravice predlagatelja, ki je izrečno predlagal, da se pritožbi ne ugodi. Zato niso bile podane procesne predpostavke za to, da bi se upoštevala nepravočasna pritožba revidenta. Sodišče druge stopnje tako ni zagrešilo v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ker tako niso podane v reviziji očitane kršitve, revizijsko sodišče pa ni ugotovilo kakšnih uradoma upoštevnih kršitev, je neutemeljeno revizijo revidenta zavrnilo (4. odstavek 400. člena v zvezi s 393. členom ZPP).