Posredovanje statističnih in osebnih podatkov pacientov preiskovalni komisije Državnega zbora RS

Datum

29.07.2024

Številka

07120-1/2024/276

Kategorije

Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki, Uradni postopki

Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 23. 7. 2024 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali in v kakšnem obsegu je dopustno z vaše strani v vlogi bolnišnice obdelovati zdravstvene podatke porodnic, za katere vas je zaprosila preiskovalna komisija. Ta vas je zaprosila za statistični prikaz rojstev in smrti novorojenčkov v vaši bolnišnici v obdobju enega tedna po rojstvu, z navedenim razlogom smrti, za obdobje od 1. 1. 1965 do 22. 5. 2024. Take statistične podatke imate zgolj v zapisih letnih poročil in menite, da ti podatki preiskovalni komisiji zadostujejo za ocenitev dejanskega stanja o primerih ukradenih otrok.

Toda preiskovalna komisija zahteva tudi podatke o datumu rojstva in smrti za vsakega umrlega novorojenčka ter morebitne druge relevantne podatke. Ti se nahajajo v porodnih matičnih knjigah, ki zajemajo podatke vseh porodnic. V primerih mrtvorojenih otrok pa gre za zapise v zdravstveni dokumentaciji porodnic in bi bilo potrebno za namen pridobitve zahtevanih podatkov vpogledati v vsak zdravstveni karton teh porodnic.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), 76. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj (ZVOPOKD) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.

Pojasnjujemo še, da se IP lahko dokončno opredeljuje do konkretnih primerov obdelave osebnih podatkov le v nadzornih postopkih.

Po mnenju IP je preiskovalna komisija Državnega zbora RS, na podlagi 14. člena ZPPre, načeloma in na splošno sicer upravičena do reprodukcije ali izvirnih celotnih dokumentov z vsemi zdravstvenimi osebnimi podatki vseh pacientov, ki se nahajajo v teh dokumentih.

Vendar je v konkretnem primeru ustrezen pristop, da bolnišnica poišče in pripravi ter komisiji posreduje le relevantne osebne podatke za relevantne paciente.

Uporabnik (DZ RS) in zlasti upravljavec (bolnišnica) sta zavezana k spoštovanju obveznega načela najmanjšega obsega podatkov. V ta namen lahko bolnišnica od preiskovalne komisije pridobi tudi dodatne informacije, ki so potrebne za presojo nujnega in primernega obsega podatkov.

Obrazložitev

IP je v mnenju št. 0712-1/2019/322 že pojasnil, da je 14. člen ZPPre (https://www.ip-rs.si/mnenja-gdpr/60489fb8dcbcd) ustrezna in zelo široka pravna podlaga za pridobivanje tudi posebnih vrst osebnih podatkov.

Pravna podlaga v 14. členu ZPPre se primarno nanaša na katerokoli zahtevano dokumentacijo v celoti in ne le na osebne podatke, ki jih izbere upravljavec.

Zato bi bilo, če bi preiskovalna komisija tako izrecno zahtevala (a iz opisane zahteve ne izhaja tako), komisiji načeloma dopustno posredovati:

-obstoječa statistična poročila,

-celotno relevantno zdravstveno dokumentacijo (npr. medicinske mape v zvezi s posameznimi relevantnimi porodi) in

-celotno drugo relevantno dokumentacijo, ki vsebuje zdravstvene osebne podatke pacientov, na katere se nanaša zahteva in ki vsebuje zdravstvene osebne podatke drugih pacientov, ki se slučajno nahajajo v dokumentaciji (npr. porodne matične knjige).

Toda kljub široki podlagi v ZZPre, je treba pri posredovanju gradiva upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov iz 5. člena Splošne uredbe, ki je hierarhično višji pravni akt. Zato predlagamo, da preiskovalni komisiji predstavite problematiko možnega prekomernega razkrivanja zdravstvenih osebnih podatkov ter problem iskanja in priprave podatkov, ter se posvetujete o primernem obsegu in načinu posredovanja osebnih podatkov, ki bi hkrati ustrezal namenu in uspešnosti preiskave, varstvu subtilnih zdravstvenih informacij, vključno z omenjenim načelom in razbremenitvi bolnišnice v zvezi z zahtevnim iskanjem in pripravo gradiva po postavljenih kriterijih iz zahteve.

Dodajamo še, da zahtevno iskanje ali zahtevna priprava posamičnih gradiv ali podatkov samo po sebi praviloma ni razlog za utemeljeno zavrnitev zahteve preiskovalne komisije. Ni pa dolžna bolnišnica zaradi ugoditve zahtevi ustvarjati novih osebnih podatkov z zahtevnejšim procesiranjem dokumentarnega gradiva (npr. s kombinacijo uparjanja, analiziranja, dopolnjevanja ter interpretacije podatkov).

Lepo vas pozdravljamo,

Pripravil

dr. Urban Brulc, univ. dipl. prav., samostojni svetovalec IP

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka