Jedro

Ročni zapis naslovnika - tj. prvostopnega organa -, ki ga je opravil sam dobavitelj, ne pušča dvoma, da je prejemnik tega spričevala prvostopni organ in da se to nanaša na opravo te izvršbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo sodbe, to spričevalo ni bilo posredovano, da bi se ta s tem seznanil, tega dvoma po oceni sodišča ne potrjuje, kot to navaja tožnik, saj do odprave v prejšnjem postopku izdanega sklepa ni prišlo ''zgolj' zaradi ne-seznanitve tožnika s to listino, temveč - kot že navedeno zgoraj - z vsemi listinami v zvezi z višino stroškov in obsegom nastanka.

Dejstvo posaditve doba namesto gradena (pri obeh podvrstah gre za vrsto hrasta) ne predstavlja kršitve izvršilnega naslova, temveč gre za strokovno odločitev, ki jo je organ smel sprejeti, še zlasti, ker gre za isto oziroma podobno ceno obeh podvrst, kot navaja tudi sam tožnik, ki pri tem tudi ne podaja nobenih ugovorov v smeri morebitne drugačne kvalitete nabavljene podvrste, ki bi lahko vplivala na sadnjo in s tem na izvedbo izvršbe. Zaradi navedenega pa dejstvo, da s tem tožnik ni bil seznanjen, ne predstavlja takšnega posega v tožnikove pravice, ki bi terjala odpravo izpodbijanega akta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o stroških upravne izvršbe po drugi osebi je prvostopni organ tožniku naložil, da je dolžan v roku 15 dni od dokončnosti tega sklepa plačati stroške upravne izvršbe po drugi osebi, ki znašajo 5.753,56 EUR, v primeru zamude plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od dneva zapadlosti do plačila na naveden račun. V obrazložitvi je navedel, da je tožniku z odločbo z dne 30. 1. 2012 naložil obveznost obnove gozda. Ker tožnik obveznosti ni izpolnil, je njegovo obveznosti opravil pogodbeni izvajalec A.. O stroških izvršbe je organ že izdal sklep z dne 13. 4. 2016, ki ga je Upravno sodišče s sodbo, I U 1055/2016 z dne 21. 2. 2017, odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek z napotili. Nato je organ obrazložil stroške izvršbe (stroške sadik, stroške sajenja in obeleževanja sadik, obračun urnih postavk po Pravilniku o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove - v nadaljevanju Pravilnik, ostale stroške dela). Organ je tožniku glede na napotila iz sodbe vročil listine in ga pozval na opredelitev. Opravil je tudi obravnavo oziroma ogled na kraju samem, kjer je ugotovil, da je posajena površina v času ogleda manjša kot ob sami izvršbi oziroma prevzemu, ker je v vmesnem času prišlo do uničenja sadik. Tožnik se tudi po ponovnem vpogledu v listine in opravljenem ogledu na obravnavi ni strinjal z nastankom in višino stroškov. Organ je zaključil, da so ugovori tožnika neutemeljeni, ker je bilo zaračunano toliko blaga, kot je bilo uporabljenega in dela, kot ga je bilo opravljenega. V svoji vlogi se tožnik sklicuje na količine sadik, ki so navedene v dobaviteljevih spričevalih o istovetnosti, kjer pa so navedena le števila šopov in količine sadik v celih šopih, ne pa tudi dobavljene količine sadik posameznih drevesnih vrst. V času dobave sadik je imela izbrana drevesnica od avtohtonih in konkretnemu rastišču primernih sadik hrastov na voljo le dob, zato je organ naročil sadike doba, ki ustrezajo rastišču na ogoljenem delu parc. št. 1065, k.o. ..... Dejstvo, da je bilo v letu 2017 na terenu manj sadik in količkov, kot v času oprave izvršbe, pa ne more pomeniti manjših stroškov izvršbe, saj se na podlagi dokaznega postopka ugotavlja stanje v času izvedbe izvršilnega dejanja in ne leta pozneje, kot je tudi že prišlo do uničenja, kot izhaja iz zapisnikov. Sadike pa so bile ob prevzemu preštete, prav tako koli za obeleževanje sadik.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika in z obširnimi razlogi potrdil izpodbijani sklep.

3. Tožnik je vložil tožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. V tožbi je navedel, da se spričevalo o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala za divjo češnjo sploh ni nanašalo na prvostopni organ, pač pa na B., nato pa je bilo to prečrtano in naknadno ročno napisan prvostopni organ. Tožnik se ne strinja, da ročna poprava zapisa dobavitelja pomeni, da je zapis pravilen in da sicer spričevalo ne odreja obveznosti, temveč naj bi bilo namenjeno zgolj sledljivosti sadik, kot to navaja drugostopni organ, saj dobaviteljev podpis na spričevalu ne pomeni potrditve, da se to res nanaša na prvostopni organ, pač pa njegov podpis potrjuje vsebino spričevala za posamezno drevesno vrsto in ne pravilnost zapisa naslovnika. Tako ni mogoče izključiti, da je bil naslovnik spremenjen po samem podpisu dobavitelja in prirejen za potrebe tega postopka. To velja še bolj, ker s tem organ tožnika ni seznanil prej, temveč šele po sodbi sodišča. Tožnik je zato predlagal zaslišanje dobavitelja, ki bo povedal, na katerega prejemnika se nanaša, saj dejansko stanje v tem delu ni razčiščeno, tudi če je spričevalo res namenjeno le sledljivosti, ker mora biti tudi kot tako pravilno. Po ogledu je bilo sicer ugotovljeno, da je posajena površina manjša, ker naj bi prišlo do uničenja sadik, vendar je to zgolj domneva organa, ki ni izkazana. Drugostopni organ tudi sam navaja, da je treba ugotoviti, koliko sadik je posajenih, kar še ni ugotovljeno. Tožnik je predlagal način štetja in v pripombah na zapisnik ustne obravnave z dne 18. 7. 2017 tudi pojasnil, zakaj je predlagal tak način štetja. Pri štetju po vzorcu ali sprehodu po parceli in istočasno štetje brez označevanja, kar je predlagal organ, bi prišlo do napak. Na kraju samem je bilo ugotovljeno, da je zasajen manjši del parcele, da ne obstaja vzorec zasaditve, da ni mogoče ugotoviti izvora sadik. Prav zato je tožnik predlagal način štetja z označevanjem. Organ tega ni želel izvesti in tudi ni navedel razloga odklonitve tega načina štetja. Tožnik se s štetjem po vzorcu ni strinjal, ker je bilo ugotovljeno, da sadike na parceli niso zasajene po vzorcu, pač pa povsem naključno. Tudi samo štetje sadik na splošno brez označitve ne bi privedlo do popolne ugotovitve dejanskega stanja, saj so zaračunane glede na število sadik po posamezni vrsti in ne na splošno za vse sadike. Tožnik takemu načinu štetja nasprotuje, ker je jasno, da mu želi organ neutemeljeno in brez podlage naprtiti stroške, za katere se ne da niti ugotoviti, ali so sploh nastali, niti ali so v zvezi s to izvršbo, niti v kakšni višini. Tožnik tudi ni bil seznanjen z zapisnikoma z dne 14. 7. 2016 in z dne 24. 8. 2017, ki naj bi izkazovala nedovoljene posege v obravnavanem gozdu. Neizkazano je tudi, da je prišlo do uničenja sadik. Za to naj bi obstajale fotografije in zapisniki, s katerimi tožnik tudi ni bil seznanjen. Pri tem je treba še izpostaviti, da je poseg v gozd brez odločbe prekršek, za katerega je predpisana globa. Če je organ ugotovil uničenje sadik in storilca, naj predloži poročilo oziroma odločbo o izrečeni globi.

4. Tožnik je še navedel, da je od ugotovitve števila sadik, ki so bile zasajene, odvisna pravilnost sklepa, zato se ne strinja, da okoliščine, koliko m2 površine je zasajene, ni treba ugotavljati. Neutemeljen je tudi zaključek drugostopnega organa, da navedba tožnika glede neujemanja števila sadik in količkov v 2017 in času izvršbe ne vzdrži. Prav neujemanje števila zaračunanih sadik in dejansko posajenih je problem. V nasprotju z listinskimi dokazi je tudi obrazložitev drugostopnega organa v zvezi s količino sadik kot izhaja iz spričevala in po odločbi z dne 30. 1. 2012. Iz spričeval za posamezno vrsto sadik je namreč pod postavko količina navedeno število sadik. Tožniku je sicer jasno, kako so sadike razvrščene po šopih, saj je to navedeno v samem spričevalu, vendar če bi držale navedbe drugostopnega organa, bi v rubriki količina ne bilo navedeno npr. 2 šopa, ampak 2,4 šopa. Iz rubrike rastlinski potni list pa ne izhaja, da bi se nanašal tudi na količino sadik, pa tudi sicer bi bilo nesmiselno, saj je količina v spričevalu navedena zgoraj desno. Ker pa je organ zasadil dob namesto gradena, pa sam krši svojo pravnomočno odločbo o obnovi gozda. Pri tem ni važno, da se cena ne razlikuje bistveno, kar je drugostopni organ ugotovil z vpogledom v cenik drevesnice Omorika. Tudi s tem tožnik ni bil seznanjen. Drugostopni organ je tudi navedel, da je nerelevantno, da iz Pogodbe o izvajanju izvršb gojitvenih in varstvenih del v gozdovih in preventivnih varstvenih del št. 184/2015 ni razvidno, da se nanaša tudi na izvedbo del obnove gozda na parc. št. 1065. S tem se tožnik ne strinja. Poslovanje organa mora biti transparentno in sledljivo. Tožnik sklepa, da se cena izvedbe del nanaša na dostopnost in vrsto parcele. Zgolj navedba, da se pogodba nanaša na sklop 3, tožniku ne daje zadostne možnosti, da bi preveril, ali so terjani stroški dejansko opravičeni oziroma ali so nastali z opravo izvršbe. To, da pogodba vsebuje cenovne postavke za določena dela, še ne pomeni, da se nanaša na opravo del na parceli tožnika. Iz Priloge 2 Pravilnika izhaja, da je norma opravljenih ur odvisna od delovnih razmer. Iz vpogleda v Prilogo 2 izhaja, da je norma za dela na parceli tožnika določena glede na srednje delovne razmere. Ni jasno, na kakšni podlagi je bilo to določeno oziroma zakaj niso določene kot lažje, kar pomeni manjše stroške. V tem delu je sklep neobrazložen in ga ni možno preizkusiti. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, sklep in odločbo odpravi ter naloži toženki povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka se je v odgovoru na tožbo sklicevala na razloge svoje odločbe, poudarila, da tožnikovo nasprotovanje temelji na uporabi dokazov toženke, sam pa ne ponudi novih dejstev ali dokazov. S strani tožnika predlagana izvedba dokaza s štetjem ob sočasnem označevanju sadik ni bila potrebna, saj bi po presoji toženke ob prisotnosti pooblaščenca tožnika in toženke na ogledu privedla do enako natančnega rezultata, tj. števila zasajenih sadik. Če pa sodišče meni, da je takšno štetje ustreznejše, pa temu toženka ne nasprotuje. Enako tudi ne nasprotuje izvedbi zaslišanje dobavitelja. Cena hrasta pa izhaja tudi iz Pogodbe o dobavi sadik gozdnega drevja za leto 2015, ki je bila tožniku predložena, in ne samo cenika za leto 2015. 6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet obravnavanega upravnega spora je presoja zakonitosti sklepa o dovolitvi upravne izvršbe po drugi osebi, ki je bil izdan v izvrševanju sodbe naslovnega sodišča, I U 1055/2016 z dne 21. 2. 2017. Sodišče zato v skladu s četrtim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) presoja, ali je organ sledil pravnemu mnenja sodišča glede uporabe materialnega prava in njegovim stališčem, ki se tičejo postopka, po uradni dolžnosti pa tudi, ali je izpodbijani akt obremenjen s kršitvijo ničnosti (37. člen ZUS-1).

8. ZUP v 297. členu določa, da se v primeru, ko je zavezanec dolžan storiti kaj takega, kar lahko stori tudi kdo drug, pa te obveznosti ne izpolni, tako dejanje opravi po drugi osebi na zavezančeve stroške, na kar je treba zavezanca poprej opozoriti.

9. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov, je tako postopal tudi prvostopni organ v tej zadevi, kar med strankama ni sporno. Ker tožnik z izvršilnim naslovom določene obveznosti ni izpolnil, je organ izdal sklep o izvršbi, ki se je opravil po pooblaščenem izvajalcu del. Takšna izvršba se opravi na stroške zavezanca, torej tožnika. Sporno pa je, ali je bila izvršba po drugi osebi opravljena v določenem obsegu in ali so bili stroški izvršbe odmerjeni glede na dejanske stroške izvršbe. Sodišče je v sodbi, I U 1055/2016, organu naložilo, da mora tožniku posredovati listine, iz katerih naj bi bila razvidna višina stroškov in obseg njihovega nastanka.

10. Organ je tako tudi postopal in je tožniku poslal v izjavo (poleg naloga z dne 2. 11. 2015 za izvedbo del, dobavnice in računa za sadike z dne 10. 11. 2015, prevzema dela upravne izvršbe po drugi osebi z dne 16. 11. 2015 in dobavnice in računa za izvedena dela po nalogu za izvedbo del (sadnja in obeleževanje sadik) z dne 18. 11. 2015) spričevala o istovetnosti in kakovosti gozdnega reprodukcijskega materiala z dne 9. 11. 2015. Tožnik ugovarja (kar je ugovarjal tudi že v pritožbi), da je spričevalo o kakovosti za divjo češnjo naslovljeno na B., torej ne na prvostopni organ, ki je ročno napisan, kar pomeni, da ni jasno, ali se res nanaša nanj oziroma na izvedbo te izvršbe. Tudi sodišče se strinja z drugostopnim organom, da ročni zapis naslovnika - tj. prvostopnega organa -, ki ga je opravil sam dobavitelj, ne pušča dvoma, da je prejemnik tega spričevala prvostopni organ in da se to nanaša na opravo te izvršbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo sodbe, I U 1055/2016, to spričevalo ni bilo posredovano, da bi se ta s tem seznanil, tega dvoma po oceni sodišča ne potrjuje, kot to navaja tožnik, saj do odprave v prejšnjem postopku izdanega sklepa ni prišlo ''zgolj' zaradi ne-seznanitve tožnika s to listino, temveč - kot že navedeno zgoraj - z vsemi listinami v zvezi z višino stroškov in obsegom nastanka.

11. Prvostopni organ je (glede na napotila sodišča v sodbi, I U 1055/2016) opravil tudi ogled na kraju samem, kjer je bilo ob prisotnosti vseh strank (torej tudi tožnika) ugotovljeno, da je površina, kjer so posajene sadike, manjša kot ob sami izvršbi, ker je prišlo v vmesnem času do uničenja sadik. Tožnik ugovarja, da to dejstvo ni izkazano, čemur pa sodišče ne more slediti, saj je bilo to na ogledu nesporno ugotovljeno, sporno pa je ostalo (in še vedno je) število zasajenih sadik. Ne drži, da je drugostopni organ v svoji obrazložitvi navedel, da je količino posajenih sadik treba še ugotoviti in torej, da je v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kot to skuša prikazati tožnik, temveč je ta navedba ''iztrgana'' iz konteksta obrazložitve odločbe drugostopnega organa glede neizvedbe štetja sadik na kraju samem. To, da je prišlo do uničenja sadik in s tem do zmanjšanja njihovega števila na obravnavani površini, namreč ni sporno, zato je (tudi po oceni sodišča) razumljivo nasprotovanje tožnika k štetju v času ogleda na kraju samem, vendar pa je treba pri tem upoštevati, da je bila izvršba opravljena v novembru 2015, torej skoraj dve leti pred izvedbo ogleda na kraju samem, zato že iz tega razloga ni možno slediti tožbenemu ugovoru, da ugotovljeno manjše število sadik na ogledu na kraju samem v tem postopku kaže na neizvedbo del v skladu z izvršbo in zato napačno ugotovljen obseg oprave izvršbe ter da je zato treba ugotoviti obseg zasajene površine, od katere je odvisno število sadik, ki jih je treba zasaditi. Iz enakega razloga pa zato ne-seznanitev tožnika z zapisnikoma o nedovoljenem posegu v gozd in posledično ugotovitvi o manjšem obsegu površine zasajenih sadik ne pomeni absolutne kršitve določb postopka. Izvedbo izvršbe kot naloženo z izvršilnim naslovom namreč tudi po oceni sodišča nesporno izkazujejo listine, ki jih je tožnik (kot že navedeno) prejel in se imel nanje možnost tudi izjaviti. Tako iz teh listin nesporno tudi izhaja, da je bila izvedba obravnavane izvršbe opravljena v okviru pogodbe o izvajanju izvršb št. 184/2015, sklenjena med prvostopnim organom in A. d.d., četudi gre za pogodbo, sklenjeno za izvajanje izvršb gojitvenih in varstvenih del v gozdovih ter preventivnih varstvenih del za sklop 3: Območne enote, kamor sodi tudi obravnavana parcela. Slednjemu pa tožnik niti ne ugovarja.

12. Sodišče se tudi strinja z razlogi drugostopnega organ, da navedba v rubriki ''količina'' ne predstavlja števila sadik, ki so bile nabavljene, temveč se to nanaša na pakiranje (npr. 25 kom/1 šop), točno število nabavljenih sadik pa izhaja iz rubrike rastlinskega potnega lista, ki se ujema s številom po odločbi z dne 30. 1. 2012, kot tudi, da dejstvo posaditve doba namesto gradena (pri obeh podvrstah gre za vrsto hrasta) ne predstavlja kršitve izvršilnega naslova, temveč gre za strokovno odločitev, ki jo je organ smel sprejeti, še zlasti, ker gre za isto oziroma podobno ceno obeh podvrst, kot navaja tudi sam tožnik, ki pri tem tudi ne podaja nobenih ugovorov v smeri morebitne drugačne kvalitete nabavljene podvrste, ki bi lahko vplivala na sadnjo in s tem na izvedbo izvršbe. Zaradi navedenega pa dejstvo, da s tem tožnik ni bil seznanjen, ne predstavlja takšnega posega v tožnikove pravice, ki bi terjala odpravo izpodbijanega akta.

13. Tožnikov ugovor, da sklepa ni možno preizkusiti v delu, ki se nanaša na opredelitev delovnih razmer na parceli tožnika kot srednjih in s tem posledično za predvideno normo sajenja sadik na dan, pa sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožnik namreč tega ugovora v upravnem postopku ni uveljavljal, v tožbi pa tudi ni pojasnil, zakaj ga ni, zato ga sodišče ne bo obravnavalo.

14. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave, ker je presodilo predlagane listine spisa že v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti izpodbijanega akta ter drugostopne odločbe. Predlaganega dokaza zaslišanja dobavitelja Omorika pa sodišče ni izvedlo, ker je presodilo, da je dejstvo, ki naj bi ga navedeno zaslišanje potrdilo, izkazano na podlagi v točki 10 obrazložitve navedenih podatkov spisa.

16. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.