Jedro

Pogodba, ki je sklenjena zaradi grožnje ali sile, je izpodbojna. Ker pa je med tem že potekel enoletni subjektivni rok (od kar je upravičenec izvedel za razlog za izpodbojnost oziroma prenehanje sile) kot tudi triletni objektivni rok od dneva sklenitve pogodbe, je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe prenehala.

Temeljno izhodišče pri razlagi pogodb o leasingu je, da vsebujejo elemente najema (zakupa), medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga pa so podrobno urejeni s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti. Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki, v njej so jasno razvidne obveznosti tožeče in tožene stranke, soglasje za sklenitev pogodbe sta stranki potrdili tudi z lastnoročnim podpisom.

Za veljavnost pogodbe o leasingu ni bistveno, ali je na njej tudi žig firme leasingodajalca, zadošča, da je na njej podpis pooblaščene osebe. Žig sicer nadomešča le označbo firme gospodarske družbe, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka sama.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožeči plača 29.517,00 EUR s pripadki ter stroške postopka v znesku 2.212,84 EUR s pripadki.

2. Zoper sodbo se je po odvetniku pritožila tožena stranka, ki uveljavlja razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledično zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje postopalo nezakonito, ker ji ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem. Zadnji narok je opravilo v njeni odsotnosti, čeprav sta oba z odvetnikom svojo odsotnost pravočasno opravičila. Ker je v teku tudi kazenski postopek proti toženi stranki, zaradi kaznivih dejanj zatajevanja in goljufije, bi sodišče na izid tega kazenskega postopka moralo počakati. Sodišče se tudi ni opredelilo do izpovedbe priče pravnika leasingodajalke J. O., ki je izpovedal, da na pogodbi manjka žig, da pooblaščena oseba ni navedena z imenom in priimkom in da zato takšna pogodba ni verodostojna. Ker sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, L. Ž. in R. K., ki je toženko prisilil v sklenitev leasing pogodbe ter jo nato tudi prisilno odpeljal v B. i. H., je ostalo dejansko stanje zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na zadnji narok za glavno obravnavo 29.5.2012 sta bila toženka in njen odvetnik vabljena v skladu z določilom 261. člena ZPP. Sodišče je dan pred narokom 28.5.2012 prejelo toženkino prošnjo za preložitev naroka, ker naj bi njena hči zbolela. Toženka bi morala prošnji skladno z določilom drugega odstavka 115. člena ZPP predložiti ustrezno zdravniško potrdilo. Ker ga ni, ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek in je sodišče opravilo glavno obravnavo v njeni odsotnosti skladno z določilom 281. člena ZPP. Dan pred razpisanim narokom za glavno obravnavo je sodišče prejelo tudi prošnjo toženkinega odvetnika za preložitev naroka, ker se bo ta udeležil koncerta svoje hčerke v Nemčiji in da ga zato na glavno obravnavo ne bo. Ker to ni nepredvidljiva okoliščina, ki bi opravičevala preložitev naroka za glavno obravnavo, sodišče ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Neutemeljen je tudi očitek, da bi sodišče v pravdnem postopku moralo počakati na izid kazenskega postopka, ker Zakon o pravdnem postopku tega ne določa. 7. Tožena stranka je dne 16.6.2005 podpisala pogodbo o finančnem leasingu za osebni avto in ga prejela v uporabo. Tožeča stranka je svojo pogodbeno obveznost s tem, ko je vozilo kupila in ga izročila v uporabo toženi stranki, izpolnila. Tožena svoje obveznosti ni izpolnila, saj leasing obrokov ni plačevala.

8. Tožena stranka tudi v pritožbenem postopku vztraja, da ni v pogodbenem odnosu s tožečo stranko, ker jo je v podpis pogodbe prisilil takratni partner R. K. in da je zato pogodba nična. Kot je pritožnici pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pogodba, ki je sklenjena zaradi grožnje ali sile, izpodbojna (45. člen OZ). Ker pa je med tem že potekel enoletni subjektivni rok (od kar je upravičenec izvedel za razlog za izpodbojnost oziroma prenehanje sile) kot tudi triletni objektivni rok od dneva sklenitve pogodbe, je pravica zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe prenehala na podlagi določila 99. člena OZ. Ker zaradi zgoraj povedanega za odločitev v konkretnem primeru ni bistveno, ali je R. K. toženko prisilil v podpis pogodbe, je sodišče pravilno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče L. Ž. in R. K.. Okoliščine, o katerih naj bi izpovedovala, niso bistvene za ugotovitev odločilnih dejstev v konkretnem primeru (213. in 287. člen ZPP).

9. Pogodba o leasingu spada med inominantne pogodbe, ki jih določila zdaj veljavnega Obligacijskega zakonika ne zajemajo, prav tako jih ni urejal pred njim veljavni Zakon o obligacijskih razmerjih. Temeljno izhodišče pri razlagi teh pogodb je, da vsebujejo elemente najema (zakupa), medsebojni odnosi med dajalcem in jemalcem leasinga pa so podrobno urejeni s pogodbenimi pravili v skladu z načelom dispozitivnosti. Pogodba je bila sklenjena v pisni obliki, v njej so jasno razvidne obveznosti tožeče in tožene stranke, soglasje za sklenitev pogodbe sta stranki potrdili tudi z lastnoročnim podpisom. Za veljavnost pogodbe o leasingu ni bistveno, ali je na njej tudi žig firme leasingodajalca, zadošča, da je na njej podpis pooblaščene osebe. Žig sicer nadomešča le označbo firme gospodarske družbe, ni pa nujna sestavina podpisa zastopnika pravne osebe. Pogodbe ne bi podpisala pooblaščena oseba, pa toženka niti ni zatrjevala. Enako velja tudi za odsotnost črkovanja priimka in imena odgovorne osebe na strani leasingodajalca.

10. Presoja, ali je sklenjena pogodba veljavna je v domeni sodišča, zato so pomisleki priče J. O. o veljavnosti sklenjene pogodbe zaradi odsotnosti žiga in nečrkovanja imena in priimka pooblaščene osebe, nerelevantni za odločitev v tej zadevi, zato sodišče prve stopnje s tem, ko se do njegovega mnenja ni, ni zagrešilo absolutne bistvene kršitve določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako niso podani razlogi na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

12. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je skladno z določilom 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžna nositi svoje stroške pritožbenega postopka sama.