Jedro

V postopku odpovedi prebivanja tujcu je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu. Zato ni mogoče zahtevati varstva te pravice še po 66. oz. 67. členu ZUS, ker je to zagotovljeno samo v primeru, če ni drugega sodnega varstva.

Izrek

Zahteva se zavrže.

Obrazložitev

V zahtevi za varstvo z ustavo zajamčenih svoboščin in pravic in njeni dopolnitvi J.A. navaja, da mu je z odločbo Sekretariata za notranje zadeve občine Brežice št. ... z dne 9.7.1992 odpovedano prebivanje v Republiki Sloveniji in za štiri leta prepovedan ponovni prihod v Slovenijo. Po izdaji cit. odločbe je isti organ s sklepom št. ... odločil, da se mu v tem postopku postavi zastopnica za vročitve žena M.A., kateri se vroči cit. odločba z dne 9.7.1992. Glede na kratek tridnevni pritožbeni rok zastopnica ni mogla vročiti odločbe vlagatelju zahteve, zato je sama vložila pritožbo. Toda njeno pritožbo je Ministrstvo za notranje zadeve zavrglo z odločbo št. ... z dne 12.11.1992 z obrazložitvijo, da ni upravičena oseba za vložitev pritožbe. Zoper navedeno odločbo M.A. ni sprožila upravnega spora, ker so jo prepričali, da ni upravičena oseba. Zoper odločbo o odpovedi prebivanja z dne 9.7.1992 je nato vlagatelj zahteve po 6 mesecih vložil pritožbo, ki pa je bila zavržena kot prepozna. Zoper to odločbo je vložil tudi tožbo v upravnem sporu, vendar je njegova tožba bila zavrnjena. S tem ko vlagatelju zahteve odločba o prepovedi prebivanja sploh ni bila vročena, je bila kršena njegova pravica do pravnega sredstva po 25. členu ustave Republike Slovenije. Zato predlaga, da se mu odločba Sekretariata za notranje zadeve občine Brežice št. ... z dne 9.7.1992 vroči po zakonitem postopku.

Sodišče je zahtevo zavrglo iz naslednjih razlogov.

Vlagatelj J.A. zahteva sodno varstvo zaradi zatrjevanega posega v ustavno pravico do pravnega sredstva po 25. členu ustave Republike Slovenije. Do tega naj bi prišlo v upravnem postopku, v katerem je bila izdana odločba o odpovedi prebivanja tujcu št. ... z dne 9.7.1992, ki ni bila vročena vlagatelju, ampak njegovi ženi M.A. kot zastopnici za vročitve. Zahtevano sodno varstvo je zagotovljeno, če so z dokončnim posamičnim aktom ali dejanjem kršene ustavne pravice in če zanje ni zagotovljeno drugačno sodno varstvo (66. oziroma 67. člen zakona o upravnih sporih in 2. odstavka 157. člena ustave Republike Slovenije). Pritožbo zoper citirano odločbo z dne 9.7.1992, ki jo je vložila M.A., je Ministrstvo za notranje zadeve kot organ druge stopnje res zavrglo z odločbo št. ... z dne 12.11.1992 z obrazložitvijo, da jo je vložila neupravičena oseba. Toda zoper navedeno odločbo je bilo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu (1. odstavek 157. člena ustave Republike Slovenije in 1. odstavek 7. člena ZUS) in glede tega ima navedena odločba tudi pravilen pravni pouk. Isto velja za odločbo št. ... z dne 30.6.1993, s katero je kot prepozna bila zavržena vlagateljeva pritožba zoper isto odločbo o odpovedi prebivanja tujcu z dne 9.7.1992. Sodno varstvo navedene ustavne pravice je torej bilo zagotovljeno v drugem sodnem postopku, zato po mnenju sodišča ni mogoče zahtevati še varstva z ustavo zajamčenih pravic po 66. oziroma 67. členi ZUS, saj je to varstvo zagotovljeno le v primeru, če ni drugega sodnega varstva. Če zagotovljeno sodno varstvo ni bilo uporabljeno (po izrecni navedbi v zahtevi zoper odločbo z dne 12.11.1992 o zavrženju pritožbe M.A. ni bil sprožen upravni spor), ali če ni bilo sodno varstvo uspešno, ni mogoče zahtevati še varstva ustavnih pravic po 66. oziroma 67. členu ZUS. Zato je moralo sodišče ob smiselni uporabi 4. točke 1. odstavka 30. člena navedenega zakona tožbo zavreči. V skladu s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) je sodišče zakon o upravnih sporih smiselno uporabilo kot republiški predpis.