Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 1042/2016-10

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.1042.2016.10 Upravni oddelek

akontacija dohodnine od drugih dohodkov predmet obdavčitve drug dohodek igre na srečo nagradna igra
Upravno sodišče
25. april 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen izjem, ki jih ZDoh-2 izrecno izvzema iz obdavčitve. Dobitki v (reklamnih in animacijskih) nagradnih igrah po določbah ZDoh-2 iz obdavčitve niso izvzeti, temveč so, nasprotno v 3. točki tretjega odstavka 105. člena izrecno opredeljeni kot drugi (obdavčljivi) dohodki in, ob upoštevanju opisane opredelitve drugih dohodkov, nedvomno obdavčeni. Dohodek je po navedenem obdavčen ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet ter zapade pod obdavčitev v trenutku, v katerem je fizični osebi izplačan ali kako drugače dan na razpolago, v obravnavanem primeru ob prevzemu dobitka v nagradni igri, izplačanega v obliki promocijskega igralnega lističa. Višina dohodka se po presoji sodišča v izpodbijani odločbi utemeljeno ugotavlja v vrednosti, ki je na lističu navedena. Dobitniku je namreč za navedeni znesek omogočeno igranje na igralnem avtomatu, ki bi ga sicer v breme svojega premoženja moral plačati sam. Sodišče zato v opredelitvi dohodka tudi ne ugotavlja neskladnosti s 15. členom ZDoh-2.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije tožniku dodatno odmerila in naložila v plačilo akontacijo dohodnine od drugih dohodkov za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 v znesku 53.071,53 EUR (po stopnji 25% od davčne osnove 212.286,11 EUR) in pripadajoče obresti v znesku 446,54 EUR, obračunane od poteka roka za plačilo do dneva izdaje odločbe.

2. V davčnem inšpekcijskem nadzoru izplačil dobitkov v nagradnih igrah je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka v nasprotju z Zakonom o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) od dobitkov v obliki promocijskih igralnih lističev (playable only ticket) v letu 2013 ni obračunala in plačala akontacije dohodnine. Dobitki v nagradnih igrah so po tretjem odstavku 105. člena ZDoh-2 obdavčeni kot drugi dohodek, od katerega bi morala tožeča stranka kot izplačevalka obračunati in plačati akontacijo dohodnine po stopnji 25% od davčne osnove - doseženega dohodka, povečanega s koeficientom davčnega odtegljaja, saj je bil dohodek izplačan v naravi. Glede na ugotovljeno višino izplačil in z upoštevanjem prvega odstavka 282. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem se davčni odtegljaj ne odtegne in ne plača, če izračunani znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov, davčni organ ugotavlja davčno osnovo v višini 212.286,11 EUR, od nje pa tožeči stranki obračuna in naloži plačilo akontacije dohodnine v višini, ki izhaja iz izreka.

3. Ministrstvo za finance je z odločbo DT 499-02-15/2015-2 z dne 6. 6. 2016 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in pritrdilo izpodbijani odločitvi in razlogom prve stopnje.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja. Toži iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s predlogom, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženi stranki pa naloži vračilo po izpodbijani odločbi plačanega zneska v višini 58.551,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ter povrnitev stroškov tega postopka v priglašeni višini z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila.

5. Davčni inšpekcijski nadzor in izpodbijana odločba temeljita na dopisu Posebnega davčnega urada št. 461-121/2014-1 z dne 13. 6. 2014 in na dopisu Generalnega davčnega urada št. 461-125/2014-2 01-610-02 z dne 9. 7. 2014, v zvezi s katerima je tožeča stranka, skupaj z ostalimi davčnimi zavezanci (koncesionarji za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih salonih) vložila pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti ter pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonskih določb, na katere se v izpodbijani odločbi sklicuje davčni organ. Ustavno sodišče je sicer pobudo s sklepom U-I-228/14/15 z dne 10. 11. 2015 zavrglo (pravilno: zavrnilo), ker je ocenilo, da ne odpira pomembnega ustavnopravnega vprašanja, vendar pa tožeča stranka vztraja, da je z omenjenim dopisom davčni organ presegel svoja pooblastila ter z aktom, ki ni bil izdan v predpisani obliki in objavljen na predpisan način, obveznost uredil drugače, kot izhaja iz (po mnenju tožeče stranke nedoločne) zakonske ureditve. Omenjeni dopis zato tožeče stranke ne zavezuje in pomeni tudi retroaktiven poseg v njen pravni položaj. Z njim je namreč podrobneje uredil 105. člen ZDoh-2, ki med „druge dohodke“ fizičnih oseb, ki so predmet obdavčitve z dohodnino, šteje tudi „dobitke v nagradnih igrah“. Kaj je nagradna igra, ZDoh-2 v svojih določbah ne opredeljuje. Zakon je v tem delu vsebinsko povsem odprt, to vsebino pa je davčni organ zapolnil tako, da je v pojem „dobitka v nagradni igri“ vključil tudi neprenosljive promocijske lističe, ki jih izda oziroma ustvari igralnica (torej zavezanec sam) in jih v internih igrah igralnice podeli nekaterim gostom, čeprav nimajo nobene druge vrednosti kot to, da lahko z njimi prejemniki določen čas igrajo določene igre na srečo. Pojem drugega dohodka iz 105. člena ZDoh-2 oziroma „dobitka v nagradni igri“ je tako dopis razširil tudi na primere koristi, ki je zgolj potencialna in ki je sploh ni mogoče unovčiti, saj je po zavzetem stališču dohodek s strani prejemnika promocijskega lističa prejet takoj, ko mu je podeljen, čeprav je povsem možno, da ga gost ne bo uporabil in da torej od lističa ne bo imel nikakršne koristi. Zato je po mnenju tožeče stranke vprašljivo, ali je interpretacija sploh skladna s pojmom dohodka v smislu 15. člena ZDoh-2. Ne strinja se tudi s stališčem davčnega organa, ki promocijske lističe, ki jih igralec prejme kot dobitek v nagradni igri, opredeli kot drug dohodek, prejet v naravi, ter da je davčna osnova za prejete promocijske lističe tržna cena dobitka (v EUR označena vrednost na lističu) povečana s koeficientom davčnega odtegljaja.

6. Tožeča stranka prilaga povzetek značilnosti igralnih lističev, v katerem je pojasnjeno, da je dobitnik nevnovčljivih promocijskih lističev omejen in mu torej z njim ni dan na razpolago dohodek v višini nominalne vrednosti lističa. Do dejanskega povečanja premoženja igralca, tj. prejemnika promocijskega lističa, pride izključno v primeru naključja – zadetka na podlagi njegove uporabe. Vrednost dobitka v vrednosti promocijskega lističa je določena arbitrarno in brez podlage v določbah ZDoh-2. Promocijskemu lističu po preteku 30 dni preteče veljavnost in ga ni več mogoče zaigrati. Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 s svojo nedoločnostjo po mnenju tožeče stranke omogočajo arbitriranje. Zato je zakonska opredelitev pojma „drugega dohodka“ iz 105. člena ZDoh-2 v nasprotju z načelom pravne varnosti ter določnosti predpisov iz 2. in 147. člena Ustave.

7. Tožeča stranka dalje meni, da bi moral biti glede davčnih obveznosti njen položaj tako jasen, da ga z dopisom, na katerem temelji izpodbijana odločba, ne bi bilo mogoče vsebinsko spreminjati in z njim uvajati nove davčne obremenitve. V povezavi s sporno ureditvijo ZDoh-2 in obdavčitvijo „prihodka“ na podlagi prejema nevnovčljivih promocijskih lističev, se pojavi vprašanje ustavne skladnosti VI. poglavja Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2), 5. člena Zakona o davku od iger na srečo (v nadaljevanju ZDIS) ter 75. člena in 98. člena Zakona o igrah na srečo (v nadaljevanju ZIS), ki urejajo davčno osnovo za plačilo davkov, ki bremenijo zavezanca (tožečo stranko) v zvezi z njeno temeljno dejavnostjo. Po mnenju tožnika gre v omenjenem primeru nagrade v nagradni igri v obliki promocijskih lističev za izjemo, ki v predpisih ni posebej upoštevana. Tudi v relevantni igralniški zakonodaji ni izrecno navedeno, kaj so „dejansko izplačani dobitki“ in bi davčni organ moral upoštevati (najmanj, vsaj) prepoved večkratnega in prekomernega obdavčenja ter zavezancu upoštevati odbitek vrednosti od davčne osnove za vrednost promocijskih lističev, za katere se plača dohodnina. Zgolj navidezno prehajanje „prihodkov“ v višini nominalne vrednosti takega promocijskega lističa nazaj k igralnici (ob uporabi na igralnih avtomatih) pa povzroči, da so zavezanci za tak prihodek, ki se upošteva kot davčna osnova, zavezani plačati davke in koncesijsko dajatev na podlagi ZDDPO-2, ZDIS in ZIS.

8. V konkretni zadevi gre torej po mnenju tožeče stranke za dvojno obdavčitev istega prihodka, ki bi se v skladu z ZDavP-2 moral odšteti od vrednosti prejetih vplačil za udeležbo pri igri na srečo. Navaja še, da nevnovčljivi promocijski lističi, ki za igralca pomenijo brezplačno igro, v primeru vnovčenja v celoti predstavljajo (tudi) bruto prihodek igralnice, od katerega zavezanec na mesečni ravni plačuje davek od iger na srečo in koncesijsko dajatev, na letni ravni pa še davek od dohodka pravnih oseb, kar predstavlja nesorazmerno davčno obremenitev in kršitev 2. člena Ustave.

9. Tožena stranka se do številnih ugovorov tožeče stranke v odločbi ni opredelila in s tem kršila pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je zgolj povzela tožnikove pripombe, pri čemer razlogov za njihovo zavrnitev ni navedla, kar tožeči stranki onemogoča učinkovito uveljavljanje in zavarovanje pravic in pravnih koristi.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vtraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe.

11. Tožba ni utemeljena.

12. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni in skladni z zakonom so tudi razlogi, s katerimi je utemeljena, in razlogi, s katerimi je utemeljena zavrnitev tožnikovih pripomb na zapisnik in zavrnitev ugovorov v pritožbenem postopku. Zato se sodišče, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), nanje v celoti sklicuje.

13. Zatrjevane bistvene pomanjkljivosti izpodbijane odločbe sodišče ni našlo. V nasprotju s tožbeno trditvijo namreč ugotavlja, da davčni organ v izpodbijani odločbi odgovori na vse relevantne pripombe na zapisnik, ki se, enako kot pritožba in tožba, nanašajo izključno na uporabo prava.

14. Izpodbijana odločba in odločba o pritožbi sta utemeljeni izključno z določbami zakona. Navedba tožeče stranke, da odločitev temelji na dopisu Posebnega davčnega urada, zato ne drži. Kot pravilno pojasni tožena stranka, je davčni organ z navedenim dopisom le sledil določbam 13. člena ZDavP-2, ki dajejo zavezancem pravico do informacij o pravilnem izpolnjevanju davčnih obveznosti. Z razlago, ki iz njega izhaja, pa davčni organ v nasprotju s tožbenim stališčem ni spreminjal oziroma dopolnjeval po presoji sodišča jasne zakonske ureditve. Očitek nepravilne uporabe materialnega prava je po presoji sodišča neutemeljen, sodišče pa tudi ne ugotavlja zatrjevane neskladnosti zakona z določbami Ustave.

15. Po 15. členu ZDoh-2 so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu (prvi odstavek). Dohodki so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, če ni s tem zakonom drugače določeno (drugi odstavek). Za dohodek po tem zakonu se šteje vsako izplačilo oziroma prejem dohodka, ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet (tretji odstavek). Dohodek, prejet v naravi, se določi na podlagi primerljive tržne cene, če ni z zakonom drugače določeno (tretji odstavek). Dohodek je pridobljen oziroma dosežen v davčnem letu, v katerem je prejet, če ni s tem zakonom drugače določeno. Šteje se, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi (peti odstavek).

16. Drugi dohodki, ki so kot obdavčljivi navedeni v 6. točki 18. člena ZDoh-2, so vsebinsko opredeljeni v 105. členu ZDoh-2. Skladno s prvim odstavkom tega člena so to vsi dohodki, ki se skladno s tem zakonom ne štejejo za dohodke fizične osebe iz 1. do 5. točke 18. člena tega zakona. Po drugem odstavku 105. člena se za druge dohodke po tem zakonu ne štejejo dohodki iz 19. do vključno 32. člena tega zakona in dohodki, ki so v skladu s tem zakonom oproščeni plačila dohodnine ali se ne vštevajo v davčno osnovo. Skladno z 11. točko tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2 pa drugi dohodki poleg dohodkov, ki so izrecno navedeni v točkah 1. do 10, vključujejo (vsak) dohodek, ki se ne šteje za dohodek iz zaposlitve, za dohodek iz dejavnosti, za dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za dohodek iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter za dohodek iz kapitala in ni dohodek, ki se ne šteje za dohodek po tem zakonu oziroma ni dohodek, oproščen plačila dohodnine po tem zakonu. Iz navedenih določb ZDoh-2 nedvomno izhaja, da so z dohodnino obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, razen izjem, ki jih ZDoh-2 izrecno izvzema iz obdavčitve. Dobitki v (reklamnih in animacijskih) nagradnih igrah po določbah ZDoh-2 iz obdavčitve niso izvzeti, temveč so, nasprotno v 3. točki tretjega odstavka 105. člena izrecno opredeljeni kot drugi (obdavčljivi) dohodki in, ob upoštevanju opisane opredelitve drugih dohodkov, nedvomno obdavčeni. Tožnik zato z očitkom nedoločnosti zakonske ureditve ne more biti uspešen.

17. Dohodek je po navedenem obdavčen ne glede na obliko, v kateri je izplačan oziroma prejet ter zapade pod obdavčitev v trenutku, v katerem je fizični osebi izplačan ali kako drugače dan na razpolago, v obravnavanem primeru ob prevzemu dobitka v nagradni igri, izplačanega v obliki promocijskega igralnega lističa. Višina dohodka se po presoji sodišča v izpodbijani odločbi utemeljeno ugotavlja v vrednosti, ki je na lističu navedena. Dobitniku je namreč za navedeni znesek omogočeno igranje na igralnem avtomatu, ki bi ga sicer v breme svojega premoženja moral plačati sam. Sodišče zato v opredelitvi dohodka tudi ne ugotavlja neskladnosti s 15. členom ZDoh-2. 18. Obdavčljivost dohodkov fizičnih oseb po določbah ZDoh-2 po presoji sodišča tudi ne more biti ustavnopravno vprašljiva zaradi zakonske ureditve obdavčitve tožeče stranke v zvezi z njeno temeljno dejavnostjo. V zadevi namreč ne gre za dvakratno obdavčitev istega dohodka. Ker se tožeči stranki davčna obveznost z izpodbijano odločbo ne nalaga na podlagi določb ZDDPO-2, ZDIS in ZIS, tožbenih navedb, ki se nanje nanašajo, sodišče ni presojalo. V zvezi z izraženim nestrinjanjem tožeče stranke z zakonskimi rešitvami, dodaja le, da je presoja primernosti zakonske ureditve v pristojnosti zakonodajalca in torej ne spada v sodno pristojnost. 19. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

20. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

21. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia