Jedro

Ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo oziroma ga je mogoče zavarovati le izjemoma.

Predlagana začasna odredba (prepoved tožencu postavljati na traso poti ovire, ki bi onemogočale ali motile miren dostop do tožnikove nepremičnine) ne more zavarovati tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru tožene stranke ugodi, sklep z dne 27.3.2009 se razveljavi, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor tožene stranke zoper sklep o izdani začasni odredbi z dne 27.3.2009, zavrnilo in ta sklep potrdilo.

Proti sklepu se toženec pravočasno pritožuje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, predlog za izdajo začasne odredbe pa zavrne. Navaja, da po parceli štev. 844 k.o. S. ne poteka pot do parcele 846/3 iste k.o., saj to ni pot v pravem smislu besede. Pot si domišlja le tožnik. Sporne potne povezave tožnik ni nemoteno uporabljal 40 let, tudi mu z oviranjem poti ni onemogočen dovoz do njegove stanovanjske hiše. Tožnik ima neoviran dostop do svojih nepremičnin preko javnih poti, ki potekata po parcelah št. 1209 in 1211 te k.o. Z izdajo začasne odredbe se le tožencu povzroča škoda, tožnik pa svojih navedb o hujših neugodnih posledicah od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožencu, ni konkretiziral in ne utemeljil. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik je vložil tožbo na ugotovitev obstoja stvarne služnosti, pridobljene s priposestvovanjem (218. člen Stvarnopravnega zakonika - SPZ, 56. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR). Ugotovitvena sodba učinkuje neposredno, sama po sebi in se ne izvrši. To pa pomeni tudi, da ugotovitvenega zahtevka ni mogoče zavarovati z začasno odredbo oziroma ga je mogoče zavarovati le izjemoma (primerjaj odločbo VSRS III Ips 70/99). Zavarovati je mogoče le dajatveni zahtevek (v konkretnem primeru bi to lahko bil zahtevek na prenehanje preprečevanja izvrševanja stvarne služnosti - 212. člen SPZ, 57. člen ZTLR).

Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem neposredno na podlagi zakona s potekom priposestvovalne dobe. Vpis v zemljiško knjigo za nastanek služnosti nima konstitutivnega pomena, zato izstavitev posebne zemljiškoknjižne listine za vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo ni potrebna. Vknjižba se dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe (3. točka 1. odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi). V tem obsegu tožnik ni izkazal verjetnosti svoje terjatve. Pa tudi, če bi jo predlagana začasna odredba (prepoved tožencu postavljati na traso poti kakršnekoli ovire, ki bi onemogočale ali motile miren dostop in dovoz do tožnikove nepremičnine) ne more zavarovati tožbenega zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine.

Pritožba je torej utemeljena, čeprav iz drugih razlogov, kot jih izpostavlja pritožba, zato ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru toženca zoper začasno odredbo ugodilo, sklep z dne 27.3.2009 razveljavilo, predlog za začasno odredbo pa zavrnilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).