Jedro

Natančno opredelitev stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku, vsebuje predlog upnika za povrnitev stroškov z dne 25. 10. 2021 skupaj z obračunom stroškov, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti sledilo in na katerega napotuje tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžniku sta bila predlog upnika za povrnitev stroškov z dne 25. 10. 2021 in obračun stroškov vročena skupaj z izpodbijanim sklepom, zato mu je bilo omogočeno seznaniti se z odmerjenimi stroški in jih tudi obrazloženo prerekati. Njegova pritožbena graja v smeri pomanjkljive specifikacije stroškov je zato neutemeljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s citiranim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni po prejemu sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 239,07 EUR.

2. Zoper izpodbijani sklep je pravočasno pritožbo vložil dolžnik. Navedel je, da stroške v celoti prereka, ker niso specificirani in tudi niso realni, so previsoki in neutemeljeni. Menil je, da izvršiteljica z izvršbo ni izgubila veliko časa, zato si ga tudi ne more zaračunati. Predlagal je, da se v celoti zavržejo preveč zaračunani stroški.

3. Upnik je v odgovoru na pritožbo navedel, da so pritožbene navedbe neutemeljene, saj so stroški izvršiteljice razčlenjeni v Obračunu plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 20. 10. 2021 (v nadaljevanju: obračun stroškov). Odmera plačila in priznani stroški izvršiteljice so določeni v Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik), v katerem je višina plačila in stroškov enotno in fiksno določena. Smiselno je predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upniku priznalo stroške, ki so nastali v zvezi z delom izvršiteljice in ki jih je ta obračunala z obračunom stroškov z dne 20. 10. 2021. Ker dolžnik terjatve ni plačal, je bil rubež, ki ga je izvršiteljica opravila 15. 9. 2021, potreben za izvršbo, posledično pa so za izvršbo potrebni tudi stroški v zvezi s tem rubežem, prav tako pa tudi stroški opravil, ki jih je morala izvršiteljica opraviti pred rubežem (seznanitev s spisom in vpis v evidenco, obračun zamudnih obresti, poizvedba o lastništvu vozila). Izvršiteljica je tako od upnika upravičena terjati plačilo za svoje delo in povrnitev stroškov (38.c člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v zvezi s prvim odstavkom 38. člena ZIZ), upnik pa je upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev z delom izvršiteljice nastalih potrebnih izvršilnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).

6. Natančno opredelitev stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku, vsebuje predlog upnika za povrnitev stroškov z dne 25. 10. 2021 skupaj z obračunom stroškov, ki mu je sodišče prve stopnje v celoti sledilo in na katerega napotuje tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa. Dolžniku sta bila predlog upnika za povrnitev stroškov z dne 25. 10. 2021 in obračun stroškov vročena skupaj z izpodbijanim sklepom, zato mu je bilo omogočeno seznaniti se z odmerjenimi stroški in jih tudi obrazloženo prerekati. Njegova pritožbena graja v smeri pomanjkljive specifikacije stroškov je zato neutemeljena.

7. Dolžnik same odmere stroškov, ki mu jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo, v pritožbi ni konkretizirano grajal, temveč je zgolj pavšalno navajal, da stroški niso specificirani, da niso realni, da so previsoki in neutemeljeni. Pritožbeno sodišče je zato opravilo uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ki pa nepravilnosti ni pokazal. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti upnikovega zahtevka pravilno izhajalo iz določb Pravilnika in obračuna stroškov, v katerem je izvršiteljica specificirala vrsto in obseg posameznih opravljenih storitev in navedla višino v zvezi s temi storitvami obračunane nagrade oziroma stroškov. Upniku je kot potrebne za izvršbo priznalo stroške v skupni višini 239,07 EUR, in sicer 50 točk za seznanitev s spisom in vpis zadeve v evidenco (prva alineja tar. št. 16 Pravilnika), 50 točk za obračun zamudnih obresti (druga alineja tar. št. 16 Pravilnika), 500 točk za uspešen rubež (prvi odstavek tar. št. 1 Pravilnika), 20 točk za poizvedbo o lastništvu vozila dolžnika v evidenci registriranih vozil (osma alineja tar. št. 16 Pravilnika), 20 točk za obračun stroškov (sedma alineja tar. št. 16 Pravilnika), kar ob upoštevanju vrednosti točke v višini 0,28 EUR za točko skupaj znaša 179,20 EUR, materialne stroške v višini 8,96 EUR (10. člen Pravilnika), potne stroške v višini 7,80 EUR (11. člen Pravilnika) in 22 % DDV v višini 43,11 EUR. Navedeni stroški so obračunani skladno z določbami Pravilnika, opravila, v zvezi s katerimi jih je izvršiteljica obračunala, pa so bila tudi po oceni pritožbenega sodišča potrebna za predmetno izvršbo. Sodišče prve stopnje je zato stroške v skupni višini 239,07 EUR utemeljeno naložilo v plačilo dolžniku (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče k temu še dodaja, da izvršiteljica nobene od obračunanih postavk ni obračunala upoštevaje porabo časa (v Pravilniku za to niti ni podlage), zaradi česar je pritožbena graja, da izvršiteljica z rubežem ni izgubila veliko časa in si ga zato ne more obračunati, brezpredmetna.

8. Po obrazloženem in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).