Up-1164/06

27. 2. 2008

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila A. A. iz Z., ki jo zastopa B. B. iz C., na seji 27. februarja 2008

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 230/2006 z dne 13. 4. 2006 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 6471/2005 z dne 5. 1. 2006 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. Pr 630/2005 z dne 12. 12. 2005 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Po razveljavitvi prvega sklepa o pridržanju pritožnice na zdravljenju na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice je sodišče prve stopnje v novem odločanju izdalo sklep o ustavitvi postopka, saj je bila pritožnica premeščena na odprti oddelek. Prvostopenjski sklep je potrdilo tudi Višje sodišče. Zoper sklep Višjega sodišča je pritožnica vložila revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo. Pojasnilo je, da je odločitev o ustavitvi postopka za pritožnico ugodna, poleg tega pa pritožnica v času vložitve revizije ni bila več v psihiatrični bolnišnici. Zato po stališču Vrhovnega sodišča pritožnica ni izkazala pravnega interesa za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem. Vrhovno sodišče je še pojasnilo, da predlagana izdaja ugotovitvene odločbe ne bi vplivala oziroma izboljšala pritožničinega položaja v konkretnem nepravdnem postopku.

2.Pritožnica izpodbija tako odločitev Vrhovnega sodišča o zavrženju revizije kot tudi odločitev nižjih sodišč o ustavitvi nepravdnega postopka. Zatrjuje, da je bila tudi na odprtem oddelku psihiatrične bolnišnice pridržana proti svoji volji in da je bila podvržena prisilnemu zdravljenju ter drugim nezakonitim posegom v zasebnost. Pri tem pojasnjuje, da v praksi premestitev na odprti oddelek ne pomeni odpustitve, temveč zgolj ugodnost, ki si jo pridržana oseba pridobi, če sledi navodilom zdravstvenega osebja. Pritožnica je zato prepričana, da bi bilo treba tudi v primeru pridržanja na odprtem oddelku psihiatrične klinike pridržani osebi zagotoviti učinkovito sodno varstvo ter na njeno zahtevo odločiti o zakonitosti pridržanja. Pritožnica v svoji vlogi obširno pojasnjuje razloge, zaradi katerih se ne strinja z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/03 z dne 4. 12. 2003 (Uradni list RS, št. 131/03 in OdlUS XII, 93). Pri tem se sklicuje zlasti na 5. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP), pa tudi na druge mednarodne dokumente. Meni, da ji mednarodne pogodbe zagotavljajo sodno varstvo v primeru posega v osebno svobodo ne glede na to, ali gre za pridržanje na odprtem ali na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Zato meni, da ji je sodišče z izdajo sklepa o ustavitvi postopka dejansko odreklo sodno varstvo. Pritožnica nasprotuje stališču Višjega sodišča, da je v primeru pridržanja na odprtem oddelku zagotovljeno pravno varstvo po 134. členu Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/01 in nasl. – OZ). Tudi odločitev Vrhovnega sodišča po njenem mnenju pomeni kršitev 23. člena Ustave in 5. člena EKČP. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov. Ustavnemu sodišču tudi predlaga, naj ugotovi, da sta ji bili v času pridržanja v psihiatrični bolnišnici kršeni pravici do osebne svobode in do prostovoljnega zdravljenja.

B.

3.Sklep Vrhovnega sodišča se nanaša le na procesno vprašanje o dopustnosti revizije. Zato se mora tudi preizkus ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča omejiti le na vprašanje, ali je bila z zavrženjem revizije kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnica zatrjuje, da odločitev Vrhovnega sodišča pomeni kršitev pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Ta ustavna določba pravice do revizije ne zagotavlja. V primerih, ko je revizija z zakonom predvidena, bi za kršitev pravice do učinkovitega sodnega varstva šlo v primeru, če bi Vrhovno sodišče zakon, ki dopušča revizijo, razlagalo tako, da bi s tem pritožnici nesorazmerno omejilo pravico do dostopa do (Vrhovnega) sodišča. Stališče, da je za preizkus konkretne zadeve pred revizijskim sodiščem treba izkazati pravni interes, navedene ustavne pravice ne krši.

4.Ker torej ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejelo (1. točka izreka).

5.Razlogi ustavne pritožbe se pretežno nanašajo na odločitev sodišč (Višjega in prvostopenjskega sodišča) o ustavitvi postopka. Vendar ustavna pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje ni dovoljena, ker je prepozna. V skladu s prvim odstavkom 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) je ustavno pritožbo treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve izpodbijanega akta. Z vložitvijo nedovoljene revizije si pritožnica tega roka ni varovala. Ker je torej ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča prepozna, jo je Ustavno sodišče zavrglo (2. točka izreka).

6.Ne glede na navedeno velja pojasniti, da je na večino očitkov, ki jih pritožnica uveljavlja v tej ustavni pritožbi, Ustavno sodišče odgovorilo že v sklepu št. Up-778/06 in U-I-262/05 z dne 15. 9. 2005 in v sklepu št. Up-1011/05 in U-I-334/05 z dne 15. 12. 2005.

7.Senat Ustavnega sodišča je zaradi varstva zasebnosti udeleženca v postopku odločil, da se prikrije identiteta pritožnice.

C.

8.Senat je ta sklep sprejel na podlagi drugega odstavka 55.b člena, četrte alineje prvega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 38.a člena v zvezi z drugim odstavkom 54. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno.

mag. Marija Krisper Kramberger Predsednica senata