Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker ima vloga priloge, ki so obsežnejše kot je predalčnik v blokih, mora sodišče poskusiti opraviti vročitev po 140. in 141. členu ZPP. Nepravilno je ravnanje sodišča, ko je brez predloga tožeče stranke zaradi obsežnih prilog (višine) ravnalo brez predloga stranke po drugem odstavku 132. člena ZPP in postavilo detektiva, stroške pa naložilo po uspehu.
Pritožbi se ugodi in se sodba v I. izreka v drugem odstavku spremeni, da tečejo zakonite zamudne obresti od izvršilnih stroškov od 8 dne od vročitve odločbe sodišča prve stopnje in v III. izreka tako, da se znesek 125,58 EUR nadomesti s pravilnim zneskom 39,72 EUR.
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in sklep o izvršbi z dne 13. 12. 2017 vzdržalo v veljavi za glavnico in zakonite zamudne obresti tako, kot je opisano v I. izreka sodbe in v tretjem odstavku sklepa o izvršbi za stroške izvršilnega postopka v višini 64,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2017 dalje do plačila. Ustavilo je postopek za umaknjeni del tožbenega zahtevka. V III. točki je odločilo o pravdnih stroških, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki 125,58 EUR pravdnih stroškov s pripadki.
2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo toženec. Izpodbija tek zamudnih obresti od izvršilnih stroškov in meni, da dokler sodišče o tem ne odloči, ne morejo teči zamudne obresti. Izpodbija tudi pravdne stroške za stroške vročevalca, saj toženec ni prispeval k njihovemu nastanku. Tožniku je sodišče priznalo poštne stroške in to je tudi za stroške vročanja in dokumentacije. Tožnik je s poštno vročitvijo dokazal, da mu je vročanje preko pošte mogoče in vročanje po vročevalcu je bilo zmotno. Sicer pa sodišče stroškov vročanja ne zaračunava, saj to vsebujejo sodne takse, ki jih je tudi tožnik priglasil in toženec mora plačati kot del pravdnih stroškov. Dilemo s fikcijo pa bi lahko sodišče zaobšlo z razdelitvijo pošiljke v več ovojnic ali pa bi pozvalo pooblaščenca tožene stranke, da to prevzame na sodišču, kar bi lahko izvršil tudi tožnik. Sodišče se ni opredelilo, ali so bila ta pisanja sploh potrebna v postopku.
3. Na vročeno pritožbo tožeča stranka ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je bil postopek začet s sklepom o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 13. 12. 2017, vendar je bil po ugovoru tožene stranke sklep o izvršbi razveljavljen v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Sodišče je sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku (list. št. 36). Nato je sodišče odločilo s sodbo in sklep o izvršbi vzdržalo v veljavi in odločilo o pravdnih stroških. Pri tem je od izvršilnih stroškov štelo, da je prišla tožena stranka v zamudo od 28. 12. 2017 dalje, ko je bil izdan sklep o izvršbi, ki je bil kasneje razveljavljen. Zavezanec za povrnitev stroškov postopka, ki teče pred sodiščem, mora po zahtevku upravičenca plačati tudi zakonite zamudne obresti od stroškov postopka. Rok za prostovoljno izpolnitev stroškov postopka, ki ga določi sodišče na podlagi 313. člena ZPP ali drugega odstavka 21. člena ZIZ je hkrati tudi rok za izpolnitev obveznosti iz prvega odstavka 299. člena Obligacijskega zakonika. Zakonite zamudne obresti od stroškov postopka začnejo teči prvi dan po poteku tega roka1. To pomeni, da mora imeti stranka možnost, da izve, da je dolžna plačati stroške in koliko jih mora plačati, in šele po poteku paricijskega roka nastopi zamuda. Posledice zamude pa so zakonite zamudne obresti. V konkretni zadevi je bil sklep o izvršbi razveljavljen in stroški, ki jih je tožeča stranka priglasila v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, so bili predmet pravde. Tako je tožena stranka za te stroške izvedela šele, ko je dobila predmetno sodbo. Zato tudi za te stroške, kot tudi za stroške nadaljnjega postopka, tečejo zakonite zamudne obresti po poteku paricijskega roka dalje. Ker je v tem delu sodišče prve stopnje materialno pravo narobe uporabilo, je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo v tem delu spremeniti.
6. Pritožba ima tudi prav, ko opozarja, da ni mogoče toženi stranki naložiti stroškov vročevalca za dve vlogi s prilogami. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na določbo drugega odstavka 132. člena ZPP. Ne da bi tožeča stranka v pravdi predlagala vročanje po detektivu, je sodišče pozvalo tožečo stranko, da založi predujem za vročanje (list. št. 101). Kot razlog v obrazložitvi sklepa je navedlo, da je tožeča stranka predložila dopolnitev tožbe z obsežnimi prilogami, kar bi sodišče moralo vročiti toženi stranki, in da v skladu s poštnimi pravili tako obsežnih prilog po pošti ni mogoče vročati s sodnimi povratnicami, ki izkazujejo vročitev s fikcijo.
7. Pritožba opozarja, da je toženec prevzel sodna pisanja, ki so mu bila vročena. Tožeča stranka ni predlagala vročanja po detektivu. Zato se je potrebno vprašati, kje je določeno, da sodišče pri takih prilogah, kot so v spisu (481 list. št. prilog), ne more vročiti po določbah ZPP. Zakon o poštnih storitvah med drugim določa, da če poseben zakon ureja vročanje določenih potnih pošiljk drugače, kot Zakon o poštnih storitvah, mora izvajalec poštnih storitev tako poštno pošiljko vročiti na način in pod pogoji, ki jih določa poseben zakon (drugi odstavek 42. člena ZPSTO-2). V konkretnem primeru je to ZPP. Tožena stranka je prejela predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine in podala ugovor. Med postopkom je nato imenovala pooblaščenca, ki je priglasil pooblastilo. Sodišče bi v nadaljevanju postopka moralo sodna pisanja vročati pooblaščencu na način iz 140. in 141. člena ZPP. Iz sklepa sodišča o postavitvi vročevalca izhaja, da ni mogoče prilog vročiti s fikcijo; vendar sodišče ni niti poskušalo vročati po 140. členu ZPP. Če tisti, ki mu je treba osebno vročiti pošiljko, ni v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti (140. člen ZPP). Če vročitev po 140. členu ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu. Šteje se, da je vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika posebej opozoriti. Če ima vloga preveč prilog, je možno vročanje tudi na način, ko ni predalčnika ali je neuporaben, saj se pisanje vrne sodišču, ki je vročitev odredilo, na vratih stanovanja ali v nabiralniku pa se pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vrata (v danem primeru v nabiralniku), na kar mora biti naslovnik na obvestilu posebej opozorjen. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču (141. člen ZPP). Pregled spisa pokaže, da sodišče ni poskušalo vročitve na pravi način, ampak je kar poskrbelo, da je tožeča stranka založila predujem za vročevalca in je vročevalec vročil pisanja toženi stranki.
8. Tako se izkaže, da ima pritožba prav, ko meni, da toženec v taki procesni situaciji ni dolžan plačati stroškov vročevalca. Sodišče tudi ni poskušalo vročiti vlog po pošti pooblaščencu. Tako se izkaže, da v danih okoliščinah sodišče ni pravilno naprtilo stroškov vročevalca toženi stranki, saj za to niso bili podani pogoji iz drugega odstavka 132. člena ZPP. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kar je v tem primeru ZPP, je bilo treba sklep o stroških spremeniti tako, da tožena stranka ni dolžna poravnati 42,78 EUR in 43.08 EUR, ampak razliko do 125,58, to je 39,72 EUR. Pritožba nima prav, ko trdi, da bi sodišče pred priznanjem tega dela pravdnih stroškov moralo preverjati, ali je tožeča stranka utemeljeno priložila priloge oziroma ali so bile potrebne za pravdo. Tožeča stranka je v pravdi uspela v danem obsegu in zato ji gredo pravdni stroški po uspehu. Stroški za vročanje pa so obseženi v sodnih taksah in PTT stroških, kar je bilo tožeči stranki priznano.
9. Tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je ta del izreka odpadel. Pritožbeno sodišče je odločalo na podlagi drugega odtavka 366. člena ZPP.
1 primerjaj Načelno pravno mnenje, Občna seja VSS, 13. 12. 2006.