Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je v celoti zavrnilo tožničin odškodninski zahtevek za plačilo 15.000,00 EUR. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica utrpela telesne poškodbe, in sicer udarce s pestjo v predel obraza, prsnega koša in desne nadlahti. Tožnica pa ni uspela dokazati, da jo je telesno poškodoval prav toženec.

2. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je po spremembi toženec dolžan tožnici plačati odškodnino za negmotno škodo v znesku 3.500,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Višje sodišče je razpisalo pritožbeno obravnavo, na kateri je ponovilo nekatere že izvedene dokaze in dodatno zaslišalo policista A. Ž., ki je obravnaval škodni dogodek. Po dopolnjenem dokaznem postopku je sodišče druge stopnje zaključilo, da je tožnica dokazala, da jo je poškodoval toženec.

3. Zoper pravnomočno sodbo je toženec vložil predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), s tem, ko je utemeljilo dokazno oceno glede presoje verodostojnosti prič zgolj na podlagi subjektivnih kriterijev oziroma ali je takšno dokazno presojo sodišča druge stopnje sploh mogoče preizkusiti; 2) ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka (14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) s tem, ko dokazna ocena sodišča druge stopnje ne zajema presoje vseh dokazov oziroma vseh dokazov skupaj oziroma ali je takšno dokazno presojo sodišča druge stopnje sploh mogoče preizkusiti.

4. Predlog utemeljuje s tem, da se sodišče druge ni opredelilo do vseh dokazov, predvsem tistih, ki toženca razbremenjujejo. Pritožbeno sodišče bi se moralo opredeliti o verodostojnosti posamezne priče, ki so pričale v njegovo koristi oziroma njihovo verodostojnost opredeliti z objektivnimi kriteriji. Meni, da sodba, ki presoja verodostojnost prič le na podlagi subjektivnih kriterijev, ni preverljiva. Predlaga še, da Vrhovno sodišče prekine postopek in pred Ustavnim sodiščem sproži zahtevo za oceno ustavnosti procesne ureditve, saj bi stranka, kadar pritožbeno sodišče ugotovi drugačno dejansko stanje, kot ga je sodišče prve stopnje, morala imeti pravico do pritožbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).