Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ljubljanskega šahovskega kluba Iskra, Ljubljana, na seji dne 30/6-1994
Pobuda za oceno ustavnosti 3. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74 in 34/88) ter ustavnosti in zakonitosti 15. člena Odloka Skupščine Občine Ljubljana Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Uradni list RS, št. 13/92, 45/92 in 15/93) se zavrne.
Iz utemeljitve pobude je razvidno, da Ljubljanski šahovski klub Iskra kot najemnik poslovnih prostorov v Ljubljani, Kolodvorska 6, skladno z izkazanim pravnim interesom izpodbija ustavnost 3. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, kolikor navedena zakonska določba šteje med poslovne dejavnosti tudi društva, ter ustavnost in zakonitost 15. člena Odloka Skupščine občine Ljubljana Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin, po katerem naj bi bila društva razvrščena v 5. skupino z najvišjo letno stopnjo najemnine (od 15,0 do 9,0). Pobudnik kot ljubiteljska neprofitna organizacija (društvo) nasprotuje navedenemu, po njegovem mnenju prekomernemu obremenjevanju društev z najemnino, zaradi katerega naj bi bilo ovirano svobodno združevanje v društva, zagotovljeno z 42. členom Ustave.
Sekretariat za gospodarstvo Občine Ljubljana Center v svojih pojasnilih navaja, da je pobudnik v zmoti, ko trdi, da se mu najemnina izračunava na podlagi razvrstitve v najvišjo, 5. skupino (količnik 15,0 - 9,0). V resnici je kot vsa društva razvrščen v nižjo, 3. skupino z enotnim količnikom 4,5 kot "interesna" organizacija in v skladu s tem se mu tudi izračunava letna stopnja najemnine. Glede na to je pobudnik razvrščen v skupino, ki s plačevanjem najemnine še vedno ne pokriva vseh stroškov enostavne reprodukcije.
Izpodbijana določba 3. člena Zakona se glasi:
"Za poslovne dejavnosti se štejejo po tem zakonu dejavnosti organizacij združenega dela, družbenopolitičnih skupnosti in drugih družbenopravnih oseb, državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, društev, civilnopravnih oseb in samostojnih obrtnikov."
Pobuda je očitno neutemeljena, ker izpodbijana določba ne posega v svobodo združevanja po 42. členu Ustave. Ne glede na to, ali je smiselna in smotrna opredelitev dejavnosti društev kot "poslovnih dejavnosti" in njihovih prostorov kot "poslovnih prostorov", v kar se Ustavno sodišče ne spušča, je očitno, da ureditvi, po kateri morajo tudi društva plačevati ustrezno (neprofitno) najemnino za uporabo prostorov, ni mogoče očitati neskladnosti s svobodo združevanja, saj dolžnost plačevanja najemnine ne posega v navedeno ustavno pravico.
Glede izpodbijane določbe občinskega odloka pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da iz izpodbijanega besedila ne izhaja, da so društva razvrščena v 5. skupino z najvišjo letno stopnjo najemnine. Zato Ustavno sodišče ni moglo sprejeti večine razlogov iz pobude, teh razlogov pa tudi ni moglo upoštevati zato, ker se ne more spuščati v oceno ustreznosti višine najemnine za posamezne kategorije najemnikov.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. M. Boštjan Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.
P r e d s e d n i k
dr. Tone Jerovšek