Jedro

Ker tožnik ni izkazal izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke 4.1 Javnega razpisa, in sicer, da ima težave pri poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, je tožena stranka njegovo vlogo za dodelitev finančnih sredstev pravilno zavrnila.

Sodišče se strinja s toženo stranko, da se v primeru Javnega razpisa dejansko stanje ugotavlja na podlagi navedb strank v vlogah ter na podlagi splošno znanih dejstev (iz javnih evidenc).

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka vlogo tožnika na javni razpis - na sklop 1 - Razvojno investicijski projekti Javnega razpisa izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanja prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/09, v nadaljevanju Javni razpis), ki sta ga objavila Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, zavrnila. Dne 3. 8. 2009 je tožena stranka imenovala strokovno komisijo za odpiranje in pregled vlog, prispelih na navedeni javni razpis. Komisija je skladno s točko 4.4. Javnega razpisa - Merila in način izbire prejemnikov začela z ocenjevanjem formalno popolnih vlog po vrstnem redu prispelih vlog. Vloge, ki so ustrezale predmetu in namenu razpisa, so bile pregledane še z vidika izpolnjevanja splošnih pogojev in posebnih pogojev javnega razpisa za sklop 1. Vloge so tako morale izpolnjevati tudi ostale obvezne zahteve iz Javnega razpisa. Le takšne vloge so lahko bile podlaga za dodelitev denarnih sredstev sofinanciranja. Pri ocenjevanju vloge tožnika je strokovna komisija ugotovila, da vloga ne izpolnjuje pogojev iz 4.1. točke javnega razpisa, in sicer, splošnega pogoja javnega razpisa, ki je veljal za vse tri sklope, saj tožnik ni uspel izkazati, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize. Tožnik je v obrazcu P3 pojasnil, da ima določene težave v poslovanju, in sicer zmanjšanje naročil in bistveno poslabšano likvidnost podjetja. Strokovna komisija je ocenila, da podjetje sicer ima težave v poslovanju, vendar pa te niso nastale kot posledica splošne finančen krize. Strokovna komisija je ugotovila, da je finančna konstrukcija prijavljenega projekta takšna, da skupna vrednost dosega desetkratnik povprečnega letnega prometa podjetja in v zvezi s katerim bodo v času od oddaje vloge do 30. 10. 2009 upravičeni stroški presegli petkratnik povprečnega letnega prometa podjetja. Podjetje splošne težave v poslovanju izkazuje, vendar te niso nastale kot posledica splošne finančne krize, ampak kot posledica projekta, s katerim se je tožnik prijavil na javni razpis. Glede na finančno konstrukcijo projekta bi imel vsak prijavitelj takšne težave v poslovanju, tudi v času, ko ne bi bilo gospodarske krize. Iz točke 4.4. javnega razpisa izhaja, da je osnova za sofinanciranje predloženih projektov in s tem podelitev nepovratnih sredstev popolna vloga prijavitelja. Ker tožnik ni izkazal izpolnjevanja navedenega pogoja javnega razpisa, je tožena stranka vlogo tožnika za dodelitev finančnih sredstev na podlagi javnega razpisa zavrnila.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in v tožbi navaja, da se je prijavil na sklop 1 Javnega razpisa, ki je zajemal sofinanciranje že začetih razvojno investicijskih projektov, ki jih bo sofinancirala tožena stranka. V točki 4.1. javnega razpisa so bili določeni splošni pogoji, ki so veljali za vse sklope, in sicer, da so prijavitelji opravljali dejavnost v Republiki Sloveniji, da na dan prijave niso v stečajnem postopku, v postopku prisilne poravnave ali v likvidaciji in da do 1. 7. 2008 niso bila podjetja v težavah, v skladu s smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah (UL C 244 z dne 1. 10. 2004) in Zakonom o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS št. 44/07) ter da niso v postopku pridobivanja državnih pomoči ali izvajanja ukrepov za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (Uradni list RS št. 44/07). Vsak prijavitelj je moral v vlogi izkazati, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, da je posloval v letu 2006 ali v letu 2007 z dobičkom in zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prvem četrtletju 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007. Poleg navedenega je moral tudi izkazati nadpovprečno vlaganje v raziskave in razvoj, v kateremkoli letu v obdobju 2005 do 2007, investicije v širitev dejavnosti ali tehnološko posodobitev v obdobju 2005 do 2007 ali povečanje števila zaposlenih in / ali povečanje števila visoko kvalificiranega kadra v strukturi zaposlenih 2005 do 2007. Tožnik je izpolnjevanje vseh splošnih pogojev izkazal v svoji prijavi, v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije, in sicer z ustreznimi dokazili - z obrazcem P1, P2/1 in P3. V nadaljevanju tožbe tožnik navaja pogoje za sklop 1 - Razvojno investicijski projekti, in sicer vsebino razvojno investicijskih projektov iz točke 4.2.1.1.. Podjetje mora izkazati likvidnostne težave iz točke 4.2.1.2. in višino sofinanciranja upravičenih stroškov iz točke 4.2.1.3. Bistvo spora je, da tožnik ni izkazal, da ima težave pri poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, in sicer, da je posloval v letu 2006 ali v letu 2007 z dobičkom in da je bilo zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prvem četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007, zmanjšano. V skladu z razpisno dokumentacijo je bil namreč pogoj, da mora prijavitelj projekta v vlogi izkazati, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize. Tožena stranka tožnika ni pozvala in mu ni omogočila, da se do teh stališč strokovne komisije opredeli in dokaže, da stališča niso pravilna in da nimajo podlage v vlogi, navedenih dejstvih in predloženih dokazih. Tožnik oporeka vsem navedbam strokovne komisije. Kot je tožnik že navedel, je bil cilj javnega razpisa za sklop 1 preprečiti zaustavljanje že začetih razvojno investicijskih projektov v podjetjih zaradi likvidnostnih težav kot odziv na spremenjene gospodarske razmere. Tožnik je v obrazcu P3 - Program reševanja težav podjetja, nastalih zaradi finančne krize, navedel podatke za ugotavljanje težav do 1. 7. 2009, s katerimi je tožnik dokazal, da podjetje pred 1. 7. 2009 ni bilo v težavah, ter nato navedel povzetek poslovanja v letih 2005-2007, s katerim je dokazal izpolnjevanje enega od zahtevanih pogojev nadpovprečnega vlaganja v raziskave in razvoj, investicije v širitev dejavnosti ter povečanje števila zaposlenih v tem časovnem obdobju. V točki 3.2. obrazca P3 pa je bilo treba vpisati trenutno stanje v podjetju, vključno s kratkim povzetkom poslovanja in analizo, iz katere bi bilo razvidno zmanjšanje naročil oziroma povpraševanja v prve četrtletju leta 2009 v primerjavi z enakim obdobjem iz leta 2007. Tožnik je v točki 3.2. obrazca P3 navedel zahtevane podatke, podprte s finančnimi kazalniki iz bilance stanja in iz izkazov uspeha in obrazložitev le-teh, iz katerih je bilo tudi razvidno zmanjšanje naročil oziroma povpraševanje prvega četrtletja 2009 glede na enako obdobje 2007 in opis poslovne in finančne klime v letu 2007, 2008 in 2009, ki dokazuje upad naročil v letu 2007, ki je posledica splošne finančne krize. Konec leta 2007 in v začetku leta 2008 je prišlo do zaustavljanja rasti svetovne gospodarstva zaradi svetovne finančne krize, to pa se je še močneje odražalo v zmanjšanju investicij na segmentu zabave, igralništva in sorodnih dejavnosti (turizem, gostinstvo, trgovina). Glede na leto 2008 so finančne in poslovne obveznosti v prvem kvartalu leta 2009 postale višje za 24% kot v letu 2008. Vrednost poslovnih obveznosti v prvem kvartalu leta 2009 je narasla za 93% glede na leto 2007 in za 30% glede na leto 2008. Vrednost finančnih obveznosti je v prvem kvartalu 2009 narasla za 25% glede na leto 2008, vrednost stroškov za obresti pa je v prvem kvartalu 2009 narasla za 16-krat. Padec naročil je tožnik začel evidentirati v drugi polovici leta 2008, upad naročil pa se je v letu 2009 samo še nadaljeval. Svetovana gospodarska kriza je tožeči stranki povzročila vrsto težav, ki se kažejo tudi v izgubi naročil in v poslabšani likvidnosti. V začetku leta 2009 je prišlo do procesov dezinvestiranja. Splošno znano je, da je bila konec leta 2008 in v letu 2009 splošna finančna in gospodarska situacija zelo težka, da so bile težave v poslovanju in posledica splošne finančne krize, kar izkazuje tožnikova predložena razpisna dokumentacija, zlasti pa obrazec P3 - Program za reševanje težav v podjetju, nastalih zaradi finančne krize. Trditev tožene stranke, da tožnik v svoji vlogi ni uspel izkazati, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, ni točen. Tožnik je za vse svoje trditve in podatke navedel finančne kazalnike in oceno splošne finančne krize na področju dejavnosti tožnika. V obrazložitvi sklepa tožena stranka ne pojasnjuje, na kakšen način je prišla do ugotovitve, da težave v poslovanju niso nastale kot posledica finančne krize, ampak kot posledica neustreznega projekta. Splošno znano je, da je bila kriza konec leta 2008 ter v celotnem letu 2009 in da se je samo še stopnjevala. Tudi trditev tožene stranke, da bi glede na finančno konstrukcijo projekta take težave v poslovanju imelo v času tudi pred gospodarsko krizo vsakršno podjetje, je pavšalna in ni podprta z nobenimi argumenti oziroma finančno analizo. Tako tožnik sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb postopka, ker mu ni bila dana možnost, da se v upravnem postopku odločanja o vlogi izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za sklep, prišlo je do zmotne uporabe materialnega prava, ker tožena stranka določil javnega razpisa ni uporabila pravilno, prišlo pa je tudi do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik meni, da dajejo podatki postopka dovolj zanesljivo podlago za to, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in s sodbo odloči o stvari, saj bi odprava izpodbijanega sklepa in novi postopki tožeči stranki prizadeli težko popravljivo škodo, saj bi bilo resno ogroženo poslovanje podjetja in izvedba projekta, zaradi katerega se je prijavila na razpis, zato sodišču predlaga, da sprejme, da se sklep tožene stranke z dne 2. 11. 2009 odpravi, da se vlogi tožeče stranke v celoti ugodi in se ji dodelijo sredstva v skupni višini 500.000,00 EUR, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep z dne 2. 11. 2009 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek, tožena stranka pa je tudi dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi po veljavni stopnji, od poteka paricijskega roka do plačila, vse pod izvršbo. Tožnik sodišču tudi predlaga, da zadevo rešuje prednostno, saj bi dalj časa trajajoč postopek ali celo nov postopek prizadel tožniku težko popravljivo škodo, ki bi resno ogrozila odpravo težav v poslovanju, zaradi katerih se je prijavil na razpis.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila vrednost stroškov celotnega prijavljenega projekta na dan oddaje vloge ocenjena na 912.698,00 EUR, dejansko nastali stroški do oddaje pa so znašali 442.625,00 EUR. Letni promet tožeče stranke je bil v letih 2005, 2006 in 2007 skupaj 231.424,00 EUR, kar na letni ravni v povprečju pomeni 71.000,00 EUR. Skupni dobiček pred obdavčitvijo pa 51.917,00 EUR, velikost celotnega kapitala na dan 31. 3. 2009 pa znaša 371.175,00 EUR. Podatki so razvidni iz vloge na razpis tožnika. S tem, ko znaša vrednost projekta 10-kratnik letnega prometa, gre za prezahteven projekt, ki je znatno vplival na finančno sposobnost podjetja za njegovo realizacijo. Tako projekt presega kapitalsko in finančno sposobnost podjetja, kar ima za posledico finančne težave, ne glede na finančno gospodarsko krizo v svetovnem družbenem okolju. Tožena stranka ne oporeka dejstvu, da so se razmere v času finančne gospodarske krize v podjetju še poslabšale, vendar prvoten izvor likvidnostnih težav podjetja ne izvira iz spremenjenih pogojev gospodarjenja, na kar nakazujejo že podatki o poslovanju iz leta 2008. Instrument za dodelitev javnih sredstev je javni razpis in ta zaradi svoje posebne narave ne more biti podvržen vsem določbam Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07 in 65/08, v nadaljevanju ZUP). ZUP se tukaj uporablja smiselno. Dejansko stanje se v primeru javnega razpisa ugotavlja le na podlagi navedb strank v njihovih vlogah ter na podlagi splošno znanih dejstev. To so običajno podatki iz javnih evidenc. V primeru, da vloga ni popolna, se prijavitelju pošlje dopis na dopolnitev vloge, s katerim se ga zaprosi za dopolnitev manjkajočih obrazcev in listin. Izjava stranke o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločbo, bi bila le ponovna navedba dokaza glede dejstev, o katerih so se stranke že izrekle v svoji zahtevi oziroma vlogi. Navajanje drugih dejstev bi pomenilo vsebinsko dopolnjevanje vloge na razpis po poteku roka. Javni razpis je predviden prav zaradi dejstva transparentne dodelitve javnih sredstev ter enake obravnave vseh gospodarskih subjektov. Tako za njih veljajo enaki pogoji in vsi morajo do enakega roka predložiti vlogo, kjer navajajo vsa dejstva. V primeru, da je vloga posredovana po poteku roka, je taka vloga zavržena kot prepozna. Če bi se dovoljevalo vsebinsko dopolnjevaje in tolmačenje vlog, bi s tem prišlo do nepreglednosti in do neenakih položajev med tistimi, ki so sicer zamudili rok za nekaj dni in tistimi, ki so se lahko naknadno izrekli ter navajali nova dejstva. Po poteku roka je mogoče samo še dopolniti formalno nepopolno vlogo. Gre za pravila javnega razpisa, kar pa ni upravni postopek. Stranka neposredno ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali obveznosti, temveč se smiselno uporabljajo pravila upravnega postopka zaradi javnega interesa pri razdeljevanju javnih sredstev. Zaslišanje stranke v primerih javnih razpisov ni ustrezno dokazno sredstvo, prav tako pa tudi ZUP ne določa zaslišanja stranke v primerih, ko se dejstva ugotavljajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožena stranka izrecno navaja pod točko 4.4. razpisa, da mora iz dokumentacije za posamezno vlogo biti razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisnim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom razpisa. Nobenega vsebinskega dopolnjevanja vlog ni bilo predvidno, zato tudi ni utemeljen ugotovi tožnika, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolnoma ugotovljeno. Dejansko stanje, na podlagi katerega se je sprejela odločitev o zavrnitvi, izhaja le iz navedb, ki jih je tožena stranka navedla v sovji vlogi. Iz teh navedb in iz javnih evidenc izhaja, da tožeča stranka zaradi navedenih razlogov ni uspela izkazati težav v poslovanju, ki so posledica splošne gospodarske krize. Prav tako tožena strank ni prekoračila meje pooblastil in namena uporabe prostega preudarka pri presoji izpolnjevanja razpisnih pogojev. ZUP za presojo izpolnjevanja pogojev ne predvideva uporabe prostega preudarka. Ker se pogoje, ki so dejstva, izkazuje z dokazi, velja za njihovo presoje načelo proste presoje dokazov, ne pa prosti preudarek. Prosi preudarek se uporablja le pri odločanju o zadevi v določenih primerih, ki pa vsi predvidevajo izpolnjevanja vseh pogojev, določenih z materialnimi predpisi (javni razpis). Če prijavitelj ne izpolnjuje vseh pogojev, ni mogoče uporabiti prostega preudarka. O tem, katera dejstva oziroma pogoji se štejejo za dokazana, presodi strokovna komisija oziroma minister po svojem prepričanju na podlagi skrbne in vestne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Zakaj tožeča stranka ni upravičena do sredstev, iz katerih dejstev in dokazov to izhaja ter kakšna je vzročna zveza med navedenim, pa je navedeno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa in to izhaja tudi iz vloge tožeče stranke. Skladno za navedenim tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Dne 1. 1. 2007 je pričel veljati Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1), ki v 13. členu določa, da lahko Upravno sodišče Republike Slovenije odloča v senatu ali po sodniku posamezniku, skladno z določbami tega zakona. Ker omenjena zadeva izpolnjuje pogoje iz 3. alineje 2. odstavka 13. člena ZUS-1, je sodišče odločilo po sodniku posamezniku.

Sodišče je o zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 59. člena ZUS-1. Za odločitev pravno relevantna dejstva med strankama namreč niso sporna.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Davčna organa sta za svojo odločitev navedla tudi prave in utemeljene razloge. Zato se sodišče glede tožbenih ugovorov, ki so enaki pritožbenim sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Med strankama je v danem primeru sporno, ali tožnik v izpolnjuje pogoje iz 4.1. točke Javnega razpisa izvajanja ukrepa omejene vrednosti za izvajanje razvojno investicijskih projektov ter spodbujanja prezaposlitev in samozaposlovanja v letih 2009 in 2010 (Uradni list RS, št. 63/09) - sklop 1 - Razvojno investicijski projekti, ki sta ga objavila Ministrstvo za gospodarstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V skladu z razpisno dokumentacijo je bil namreč pogoj, da mora prijavitelj projekta v vlogi izkazati, da ima težave v poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da se v primeru Javnega razpisa dejansko stanje ugotavlja na podlagi navedb strank v vlogah ter na podlagi splošno znanih dejstev (iz javnih evidenc). Iz točke 4.4. Javnega razpisa tudi po presoji sodišča jasno izhaja, da mora biti iz dokumentacije za posamezno vlogo razvidno, da bo projekt izveden ustrezno razpisnim kriterijem in da je vloga pripravljena ustrezno pogojem iz razpisne dokumentacije ter skladna s ciljem, predmetom in namenom razpisa. Strokovna komisija je iz podatkov, ki jih je tožnik predložil v dokumentaciji, priloženi vlogi na predmetni Javni razpis, ugotovila, da je finančna konstrukcija prijavljenega projekta takšna, da skupna vrednost dosega desetkratnik povprečnega letnega prometa tožnika in v zvezi s katerim bodo v času od oddaje vloge do 30. 10. 2009 upravičeni stroški presegli petkratnik povprečnega letnega prometa podjetja. Tako tudi po presoji sodišča iz predložene dokumentacije tožnika izhaja, da finančne težave, ki jih je imel tožnik v spornem obdobju, niso nastale kot posledica splošne finančne krize. Sodišče se strinja z ugotovitvami tožene stranke, da s tem, ko znaša vrednost projekta 10-kratnik letnega prometa tožnika, gre za prezahteven projekt, ki je vplival na finančno sposobnost tožnika za njegovo realizacijo, saj presega kapitalsko in finančno sposobnost podjetja, kar ima za posledico finančne težave tožnika. Ker tožnik ni izkazal izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke 4.1 Javnega razpisa in sicer, da ima težave pri poslovanju, ki so nastale kot posledica splošne finančne krize, je tožena stranka vlogo tožnika za dodelitev finančnih sredstev na podlagi Javnega razpisa pravilno in zakonito zavrnila.

V zvezi z ugovori o nepravilno ugotovljenem dejanskem stanju ter kršitvam določb postopka se sodišče strinja z navedbami tožene stranke v odgovoru na tožbo.

Tožbenemu predlogu za odločitev v sporu polne jurisdikcije sodišče ni sledilo, saj po presoji sodišča pogoji za tovrstno odločanje navedeni v določbi 65. člena ZUS-1 v danem primeru niso izpolnjeni.

Ker je izpodbijana prvostopna odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških upravnega spora temelji na določbi 1. in 4. odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 73. člena ZUS-1.