Jedro

Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe. Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.

Nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.

Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo. CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče. Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo predlogu predlagateljice, delno pa po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je določilo stike nasprotnega udeleženca z mld. sinovi, in sicer potekajo vsak drugi vikend od petka, ko jih oče pobere v šoli po koncu obveznosti, pa do nedelje do 19.00 ure, ko jih mati prevzame na očetovem domu, ter vsak torek in četrtek, ko oče otroke pobere v šoli po koncu obveznosti, do 19.00 ure, ko jih pride iskat mati. Za primer kršitve začasne odredbe je nasprotnemu udeležencu določilo kazen 500 EUR.

2. Pritožuje se nasprotni udeleženec, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da otroci preživijo z vsakim staršem po en teden, mld. A. pa ima v tednu, ki ga preživi z mamo, stik z očetom vsako sredo po šoli do četrtka do 19.00 ure, sodišče naj določi tudi stike v času počitnic. Navaja, da je CSD podal jasno mnenje, da oče otrok ne ogroža in je sodišče napačno ugotovilo, zaradi česa so otroci ogroženi. Napačna je tudi ugotovitev, da oče ruši red in urnik stikov. V resnici mati preprečuje stike, zato imajo otroci z njim premalo stikov, to jih ogroža. Otroci si želijo, da bi z vsakim od staršev preživeli po en teden in iz mnenja CSD izhaja, da naj stiki med očetom in otroki ostanejo enaki, naj imajo otroci v dvotedenskem obdobju enako količino stikov z očetom in z mamo. Brez razlogov sodišče ni sledilo mnenju CSD. Ni obrazložilo, zakaj otroci ne morejo biti en teden pri enem in drug teden pri drugem staršu. Obrazložitev sodišča, da ni treba določiti optimalnih stikov, nima nobene vsebine. Pojasnjuje, kaj naj bi se dogajalo na sestanku na CSD, ki je bil po izdani začasni odredbi, in kaj se bo po njegovem mnenju dogajalo v bodoče, če bo obstala izdana začasna odredba. Z njo namreč sodišče ni odpravilo ogroženosti otrok; ker so stiki po začasni odredbi zmanjšani, otroci doživljajo hudo stisko, še posebej sin A. Sodišče mora pri izbiri ukrepa za varstvo koristi otroka upoštevati načelo najmilejšega ukrepa in mnenje otroka. Začasna odredba določa raztreščen urnik stikov ter povečuje srečanja med staršema, kar je za otroke stresno. Da ne bo prišlo do dodatnih problemov, naj sodišče določi tudi stike med počitnicami. Sodišče je napačno odločilo brez naroka. Na račun načela hitrosti postopka je kršilo načelo poštenega sojenja. V konkretnem primeru ni primerno, da se je oprlo le na listinsko dokumentacijo. Tudi razlogov za to, da ni opravilo naroka in zaslišalo udeleženca, kar je bilo predlagano, ni pojasnilo.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Iz pritožbenih navedb jasno izhaja, da skuša nasprotni udeleženec doseči z začasno odredbo skupno skrbništvo, vendar se ne zaveda, kaj to pomeni glede na to, da nista sposobna sporazumnega odločanja. V resnici hoče doseči, da mu ne bi bilo treba plačevati preživnine. Za otroke se do sedaj ni kaj dosti brigal. Predvsem mlajša dva otroka se prav dobro počutita v domačem okolju, na starejšega pa ima nasprotni udeleženec žal močan negativen vpliv. Otrokom stikov z očetom ne omejuje, želi le, da bi bil pri tem red. Nasprotni udeleženec breme dogovora glede stikov prelaga na otroke, zato je prav, da je sodišče izdalo začasno odredbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedb predlagateljice in nasprotnega udeleženca ter dokumentacije v spisu ugotovilo, da udeleženca postopka ne zmoreta konstruktivnega dogovarjanja glede stikov nasprotnega udeleženca z otroci (imata tri sinove), da imata tudi sicer težave pri sodelovanju in dogovarjanju glede otrok, da se je oče glede stikov dogovarjal namesto z materjo z otroki in zaključilo, da je zaradi preprečitve morebitne škode, ki bi s tem nastala mld. otrokom, treba poseči po začasni odredbi in jasno določiti urnik stikov otrok z očetom. To bo v korist otrokom, saj se bo na ta način vpeljala določena predvidljivost in varnost, kar odraščajoči otroci potrebujejo.

6. Navedeno je sicer res, vendar ni nujno razlog za izdajo začasne odredbe, ki je eden od ukrepov za varstvo koristi ogroženega otroka (159. člen Družinskega zakonika - DZ). Skladno z 161. členom DZ je pogoj za izdajo začasne odredbe z verjetnostjo izkazana ogroženost otroka. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ), škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Začasne odredbe so namenjene urejanju izjemnih položajev, ko ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.1 Za izdajo začasne odredbe ne zadošča, da je odločitev otrokom v korist, ugotoviti je treba njihovo ogroženost.2 Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tega ni storilo. Odločitev je sprejelo preuranjeno.

7. Postopek za izdajo začasne odredbe je sicer hiter, odloča se na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Vendar nujnost hitre izvedbe postopka za ugotavljanje pogojev za izdajo začasne odredbe ne upravičuje sodišča, da ne pretehta vseh, za začasno ureditev razmerja relevantnih navedb in predloženih oziroma zbranih dokazov. Koliko in katere dokaze bo sodišče izvedlo, je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Za izpolnitev dokaznega standarda verjetnosti pri dokazovanju ogroženosti otroka ne zadostujejo zgolj navedbe, stranka mora za svoje trditve predlagati dokaznemu standardu verjetnosti ustrezne in primerne dokaze.3

8. Iz mnenj CSD v spisu izhaja, da se stiki med očetom in otroci ves čas izvajajo, da so taki stiki otrokom v korist, zato naj se ohranijo tekom postopka in ni razlogov za začasno odredbo. Mnenja CSD imajo v postopkih za varstvo koristi otroka posebno težo (108. člen ZNP-1). CSD je v postopku udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče (osebe, ki dejstva, o katerih izpoveduje, ne le zaznava, temveč tudi razume relevantne pojme).4 Ker v mnenju CSD sodišče ni imelo opore za izdajo začasne odredbe, bi jo lahko izdalo le, če bi presodilo, da z ustreznimi dokazi podprte navedbe udeležencev o dejstvih, ki so relevantna za odločitev glede izdaje začasne odredbe, pretehtajo. Zadostnost nižjega dokaznega standarda ne pomeni, da lahko sodišče začasno odredbo izda brez ugotavljanja ali so podani razlogi zanjo. Ob mnenju CSD, da ni razlogov za izdajo začasne odredbe, bi moralo sodišče z izvedbo predlaganih dokazov ugotoviti, ali so otroci ogroženi in zakaj.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami glede upoštevanja mnenja otrok (158. člen DZ) višje sodišče pojasnjuje, da lahko sodišče začasno odredbo izda brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja, seveda ob pogoju verjetno izkazane ogroženosti. Dodati je treba še, da upoštevanje otrokovega mnenja ne pomeni, da mora sodišče nujno odločiti v skladu z otrokovo voljo, saj je ta le ena od okoliščin, ki jo mora upoštevati pri vsebinskem napolnjevanju pojma otrokove koristi.

10. Ker sodišče prve stopnje ni napolnilo pravnega standarda ogroženosti otrok z okoliščinami konkretnega primera, je zmotno uporabilo materialno pravo. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep ter zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje raziskati, ali je podan pogoj za izdajo začasne odredbe - z verjetnostjo izkazana ogroženost otrok. Kakšen režim stikov bo za otroke najbolj koristen, pa bo sodišče odločilo s končno odločbo, ko bo izvedlo vse relevantne dokaze.

11. Ker so stroški, ki nastanejo v zvezi z postopkom za izdajo začasne odredbe, del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), je skladno z določili 163. člena ZPP višje sodišče izrek o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.

1 Prim. odločbi US RS Up-232/99 in Up-410/01. 2 Gl. komentar Neže Pogorelčnik Vogrinc v: Komentar Družinskega zakonika, red. Barbara Novak, Uradni list, Ljubljana 2019, stran 513 in 514. 3 Prim. komentar Neže Pogorelčnik Vogrinc v prej navedenem delu, stran 518. 4 Gl. razširjena uvodna pojasnila v: Zakon o nepravdnem postopku, Lexpara, GV Založba, Ljubljana 2020, stran 227-229.