Jedro

Po petem odstavku 149. člena ZPP mora vročevalec na vročilnici, kadar pisanje izroči nekomu drugemu in ne tistemu, na katerega je naslovljeno, navesti njuno medsebojno razmerje. Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev. Kljub temu pa lahko zainteresirana stranka v postopku, v obravnavanem primeru toženec, dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena, oziroma da dejstva o vročitvi kot izhajajo iz vročilnice niso resnična. Iz toženčevih navedb izhaja, da mu tožba ni bila osebno vročena in v ta namen predlaga izvedbo dokazov.

Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ugotovilo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena v skladu z zakonom in da je izkazan pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, zamudna sodba se v izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo plačilo zneska 25.162,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2019 dalje do plačila v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od tega zneska pred 30. 1. 2019 pa je zavrnilo (točka I izreka). V presežku nad priznanim zneskom je tožbeni zahtevek za znesek 1.494,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 522,65 EUR v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka tega roka dalje do plačila (točka III izreka).

2. Zoper ugodilni del zamudne sodbe se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem v zvezi z drugim odstavkom 338. člena ZPP pritožuje tožena stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev stroškov tožene stranke, podredno pa, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in tožeči stranki naloži v plačilo stroške tožene stranke. Sodišče prve stopnje je pri izdaji zamudne sodbe storilo absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, pa tudi kršitev 22. člena Ustave RS. Tožencu nista bili pravilno vročeni ne tožba in tudi zamudna sodba ne. Toženec ima prijavljeno stalno bivališče na naslovu A., tožba in zamudna sodba pa sta bili vročeni toženčevemu stricu B.B. na njegovem naslovu C. Tako je bilo sta bili sodni pisanji vročeni na napačnem naslovu in osebi, ki ni toženčev ožji družinski član. Ker stric toženca ni seznanil s tožbo, saj ga je seznanil šele s prejemom zamudne sodbe, toženec ni mogel podati odgovora na tožbo. Da sta bili obe vročitvi dejansko opravljeni v nasprotju z zakonskimi določbami o osebnem vročanju, izhaja iz podpisov obeh vročilnic, tako vročilnice tožbe z dne 29. 4. 2019 kot tudi iz vročilnice zamudne sodbe dne 5. 9. 2019, saj sta podpisa popolnoma drugačna od toženčevega podpisa na pooblastilu za zastopanje Odvetniški družbi D. o. p., d. o. o. in njegovega podpisa na za sprejem pošiljke od Odvetniške pisarne E. d. o. o. Toženec živi v skupnem gospodinjstvu z mamo F.F. in bratom G.G., ki lahko potrdita, da sodni pisanji na tem naslovu nista bili vročeni, da stric B.B. ni član skupnega gospodinjstva, prav tako pa tudi ni bil pooblaščen za sprejem toženčevih sodnih pošiljk in da toženca dne 29. 4. 2019, ko naj bi mu bila vročena tožba, ni bilo doma, saj je bil na delovnem mestu poslovalnice H. v nakupovalnem centru I. na J. in sicer od 8. do 14. ure. Glede na dejstva, da vročitev v obravnavanem primeru ni bila opravljena ne na stalnem naslovu toženca, ne tožencu osebno, da niso bili izpolnjeni pogoji za nadomestno vročitev, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo zamudne sodbe. Toženec predlaga svoje zaslišanje in zaslišanje prič B.B., F.F. in G.G. Zgolj iz previdnosti pa izpostavlja tudi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in toženi stranki naloži, da ji povrne stroške pritožbenega postopka. Izpodbijana sodba je v celoti zakonita in pravilna. Nesporno je, da je bila tožba tožencu pravilno vročena, kar izhaja iz povratnice, zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Prav tako pa so neutemeljene pritožbene navedbe o zmotni uporabi materialnega prava.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del zamudne sodbe sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. ZPP v prvem odstavku 318. člena določa, da če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor; 2. da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP); 3. da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; ter 4. da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo izdalo na podlagi ugotovitve, da so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za njeno izdajo po ZPP in med njimi tudi, da je bila tožba toženi stranki pravilno vročena. Kot izhaja iz točke 2 obrazložitve zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje na podlagi povratnice pripete k l. št. 22 spisa ugotovilo, da je bila toženi stranki tožba s pravilnim opozorilom vročena osebno dne 24. 9. 2019, toženec pa nanjo v postavljenem 30 dnevnem roku po 277. členu ZPP ni podal odgovora. Nadalje je ugotovilo, da so izpolnjeni tudi ostali pogoji, zato je izdalo izpodbijano zamudno sodbo.

8. Toženec v pritožbi navaja, da mu tožba ni bila pravilno vročena, da podpis, ki izhaja iz vročilnice, ni njegov, da je pisanje sprejela in vročilnico podpisala nepooblaščena oseba in da vročitev ni bila opravljena na naslovu njegovega stalnega bivališča A., ampak na naslovu stalnega bivališča njegovega strica B.B., C. 9. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP, ki ureja vročitev, se tožba vroča osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom ZPP. Tretji odstavek 142. člena ZPP nadalje določa, da če vročitev po 140. členu ZPP ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Prvi odstavek 140. člena ZPP pa določa, da če se tisti, ki mu je pisanje treba vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti.

10. Toženec očita sodišču prve stopnje, da je izpodbijano sodbo izdalo, ne da bi bili izpolnjeni vsi zakonski pogoji zanjo, torej da je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor. Okoliščine, ki jih navaja v pritožbi, kažejo na to, da mu tožba ni bila pravilno vročena dne 29. 4. 2019 na pravilnem naslovu za vročanje. Iz vročilnice tožbe in poziva toženi stranki, da naj odgovori na tožbo, je razvidno, da se podpis prejemnika očitno ne ujema s podpisom toženca na listinah, na katere se sklicuje v pritožbi in sicer na pooblastilo za zastopanje in na podpis pošiljke v Odvetniški pisarni E., iz vročilnice pa tudi ne izhaja, da je bilo pisanje vročeno kateremu izmed odraslih članov toženčevega gospodinjstva in ne tožencu kot prejemniku. Po petem odstavku 149. člena ZPP mora vročevalec na vročilnici, kadar pisanje izroči nekomu drugemu in ne tistemu, na katerega je naslovljeno, navesti njuno medsebojno razmerje. Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev. Kljub temu pa lahko zainteresirana stranka v postopku, v obravnavanem primeru toženec, dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena, oziroma da dejstva o vročitvi kot izhajajo iz vročilnice niso resnična. Iz toženčevih navedb izhaja, da mu tožba dne 29. 4. 2019 ni bila osebno vročena in v ta namen predlaga izvedbo dokazov.

11. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje vsaj preuranjeno ugotovilo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena v skladu z zakonom in da je izkazan pogoj za izdajo zamudne sodbe iz 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. S tem je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je skladno z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP zamudno sodbo v izpodbijanem (ugodilnem delu) razveljavilo in jo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče prve stopnje bo moralo najprej ugotoviti, ali je bila tožba tožencu pravilno vročena in nato o zahtevku ponovno odločiti.

12. Odločitev o pritožbenih stroških se skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.