Jedro

Interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katera vsebina lahko vpliva tudi na njegov pravni položaj.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo na strani tožeče stranke priglašeno stransko intervencijo F. M..

Slednji je zoper sklep po pooblaščencu vložil pravočasno pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj se pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se stranski intervenciji ugodi. Meni, da je podan intervencijski interes. Podal je izjavo o vstopu v pravdo 21. 5. 2009, v kateri je navedel, kateri stranki se pridružuje in opisal razmerje do te stranke. Pravni interes mora izhajati iz določenega razmerja med intervenientom in eno izmed strank. Pritožnik je navedel, v čem je njegova korist od tega, da tožeča stranka zmaga v sporu. Ne gre zgolj za ekonomski interes, pač pa tudi pravni interes, saj je izkazana pritožnikova terjatev do obeh tožnikov. Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju je uspel zoper prvo tožnico za izpodbijanje pravnega dejanja, kar je le dodatna okoliščina, ki izkazuje pravni interes pritožnika. Pritožnik ima pravni interes, da se seznani s terjatvijo tožečih strank do tožene stranke in da bo njegova terjatev iz tega naslova do drugo tožeče stranke poplačana. V izjavi o vstopu v pravdo so bila navedena vsa relevantna dejstva. Za priznanje stranske intervencije ni potrebno, da učinkuje pravda neposredno na stranskega intervenienta.

Tožena stranka je na vročeno pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki ga mora stranski intervenient ob priglasitvi intervencije izkazati. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi prvostopnega sodišča, da mora intervenient izkazati pravni interes, da stranka, ki se ji želi pridružiti, v sporu zmaga (1. odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 73/07 - upb3 in 45/08). Za intervencijo v civilnem sporu ne zadostuje ekonomski interes (primerjaj Lojze Ude, Civilno procesno pravo, Uradni list RS, Ljubljana 2002, str. 237 in Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, str. 268). Ravno tak interes pa je izkazoval pritožnik s trditvijo, da bo njegova terjatev, ki jo ima zoper drugega tožnika na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, v izvršilnem postopku In 99/2009 poplačana, če bo uspešno končan ta pravdni postopek. Iz teh trditev pa ne izhaja njegov pravni interes na v tem sporu vtoževani terjatvi tožnikov. Njegov interes sodelovati v tuji pravdi mora biti utemeljen s pravnimi posledicami sodbe, katera vsebina lahko vpliva tudi na njegov pravni položaj. Res sta pritožnik in drugi tožnik v upniško-dolžniškem razmerju, toda interes upnika, da njegov dolžnik pridobi dodatna denarna sredstva (izpolnitev dolžnikove obveznosti proti njemu je ekonomsko odvisna od dolžnikovega premoženjskega stanja), na katera bi lahko predlagal nadaljevanje izvršbe, ni dovolj za intervencijo upnika v pravdi, ki sta jo sprožila tožnika proti svojemu dolžniku. Izdana sodna odločba (ugodna ali neugodna) ne more vplivati na razmerje med njima (oz. njun pravni položaj). Izkazovanje terjatve do drugega tožnika (pritožbene navedbe, da obstoji terjatev tudi do prve tožnice, predstavljajo nedopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik v izjavi o vstopu v pravdo ni zatrjeval, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo; primerjaj 1. odstavek 337. člena ZPP) tako ni podlaga za vključitev intervenienta v pravdo, saj za pritožnikov pravni položaj ni odločilen izid v tem sporu. Pravilna je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi predlagane stranske intervencije na strani tožeče stranke v tem pravdnem postopku.

Ker pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Tožena stranka z odgovorom na pritožbo ni prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, tako da stroškov v zvezi s tem ni mogoče šteti kot potrebnih, zato je pritožbeno sodišče odločilo, da jih nosi sama (1. odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP).