Jedro

Okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, ne morejo biti razlog za njeno razveljavitev. Tožnik, ki se v tožbi ni skliceval na morebitne napake pri sklenitvi izročilne pogodbe, ampak je toženki očitana velika nehvaležnost in neizpolnitev prevzetih pogodbenih obveznosti, ne more zahtevati razveljavitve izročilne pogodbe, ampak jo ima pravico preklicati in zahtevati vrnitev izročenega ali prisilno izpolnitev pogodbene obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, naj se razveljavita izročilna pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 12.2.2001, in izjava o soglasju z istega dne.

Tožniku je naložilo, da mora toženki povrniti 116.594,00 SIT njenih pravdnih stroškov z obrestmi od sodbe dalje.

Tožnik se je proti sodbi pritožil zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je preklical pogodbo s tem, ko je zahteval njeno razveljavitev. Ponovno se sklicuje na toženkino veliko nehvaležnost. Toženka je preuredila sobo, ki si jo je v pogodbi izgovoril zase. Poleg tega ga je prikrajšala za priboljške, ker tožnik zdaj niti za žepnino nima. Hudo mu je, ker toženka ni skrbela niti za lastnega očeta, ko je zaradi bolezni potreboval oskrbo in zdravo hrano, čeprav se je v pogodbi k temu zavezala. Tožnika, ki je star in bolan, toženkino ravnanje hudo žalosti. Ker toženka svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnjevala, bi bilo nepravično, če bi pogodba ostala v veljavi. Tožnik zato predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Obenem prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Če pride pri sklenitvi pogodbe do napak, lahko pogodbeniki zahtevajo, naj se pogodba razveljavi. Okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi pogodbe, pa ne morejo biti več razlog za njeno razveljavitev. Ker bi bilo v določenih primerih vendarle krivično takšno pogodbo ohraniti v veljavi, daje pravni red pogodbenikom pod določenimi pogoji pravico odstopiti od pogodbe, jo preklicati ali zahtevati njeno razvezo, s čimer pogodbene obveznosti ugasnejo.

Tožnik se v tožbi ni skliceval na morebitne napake pri sklenitvi izpodbijane izročilne pogodbe, ampak je toženki očital njeno veliko nehvaležnost in neizpolnitev prevzetih pogodbenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je zato upravičeno ocenilo, da je tožnikov zahtevek za razveljavitev pogodbe nesklepčen. Takšno stališče ima jasno oporo v

115. čl. Zakona o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78 ter Uradni list RS, št. 17/91 do 67/01), po katerem ima izročitelj pravico preklicati pogodbo oziroma izročitev in zahtevati vrnitev izročenega ali pa zahtevati prisilno izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Tožnik torej, upoštevaje trditveno podlago tožbe, ni upravičen do razveljavitve sporne pogodbe. Pritožbena trditev, da je v zahtevku za razveljavitev pogodbe vsebovan tudi preklic izročitve, nima pravne podlage. Gre namreč za dve različni pravni sankciji, ki se ne razlikujeta samo po podlagi, ampak tudi po učinkih. Predvsem pa je tožnik s tožbo zgrešil stvarno legitimacijo. Med udeleženci izročilne pogodbe in izjave o soglasju z dne 12.2.2001 namreč nista bili le pravdni stranki, pač pa tudi M. T. in V. T. mlajši. Tožnik bi zato svoj zahtevek moral naperiti tudi proti njima oziroma njunim pravnim naslednikom, ker gre za nujno sosporništvo. To je vselej podano, ko upravičena oseba izpodbija pogodbo, zato je treba v takem primeru s tožbo zajeti vse udeležence pogodbenega razmerja. Zaradi pravne skupnosti med njimi je namreč spor mogoče rešiti le na enak način za vse.

Tožnik v pritožbi zgolj ponavlja svoje prejšnje trditve, ki jih je sodišče prve stopnje že pravilno materialnopravno ocenilo. Razlogov o očitani zmotni uporabi materialnega prava pritožba ne navaja. Tudi ne pove, kakšno bistveno kršitev določb pravdnega postopka naj bi zagrešilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče se je zato pri preizkusu izpodbijane sodbe omejilo le na uradoma upoštevne kršitve, teh pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo na podlagi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04).

Izrek o pravdnih stroških je odpadel, ker jih stranki nista priglasili.

O tožnikovem predlogu za taksno oprostitev je že odločalo sodišče prve stopnje, ki je v sklepu z dne 6.3.2003 tožnika oprostilo plačila sodnih taks v tem postopku. Ker sklep o oprostitvi plačila taks po 1. odst. 14. čl. Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 48/90 - 73/03), učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala obveznost tega dne ali pozneje, ponovno odločanje o taksni oprostitvi ni potrebno niti dopustno.