Jedro

V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (II. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Upnik, oče mld. A. A., je sodišču predlagal, naj izda začasno odredbo, da potekajo stiki med njim in hčerko vsak drugi vikend od petka popoldne do ponedeljka zjutraj, pri čemer bi se prvi tak stik izvedel 21. 10. 2022, ter določi stik v času jesenskih šolskih počitnic od 29. 10. 2022 od 9.00 ure do 2. 11. 2022 do 19.00 ure in stik v času božično novoletnih praznikov od 29. 12. 2022 do 2. 1. 2023. Upnikov predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka II izreka izpodbijanega sklepa), po uradni dolžnosti pa izdalo začasno odredbo, s katero je določilo, da stiki med mld. A. A. in očetom potekajo vsako drugo sredo od 16.00 do 17.00 ure pod nadzorom in v prostorih Centra za socialno delo B., Enota C. (točka I izreka). Upniku je naložilo, da mora v roku 7 dni od izdaje začasne odredbe opravičiti njeno izdajo tako, da vloži predlog za spremembo obsega in načina izvrševanja stikov (točka III izreka).

2. Upnik je zoper izdano začasno odredbo vložil ugovor, zoper zavrnilni del sklepa (točka II izreka) pa pritožbo. V pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče ni ravnalo v skladu z 8. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj ni sprejelo nobenega dokaznega sklepa. V primeru zavrnitve predloga za začasno odredbo je treba izvesti dokaze oziroma mora sodišče v sklepu pojasniti razloge, zakaj dokazov ni izvedlo. Kljub predlogu ga sodišče ni zaslišalo in tudi ni pojasnilo, zakaj ne. Napačno je tudi stališče sodišča, da nezmožnost komunikacije med staršema ni razlog za izdajo predlagane začasne odredbe. Dolžnica mu stike z A. A. preprečuje, poskušal se je na miren način z njo dogovoriti glede stikov, vendar to ni mogoče. Sodišče spregleda, da se stiki zagotavljajo predvsem zaradi otrokove koristi. Z obsegom stikov, ki bi se izvajali po predlogu za izdajo začasne odredbe, bi bila otrokova korist zagotovljena. Sodišče ni ugotavljalo obstoja okoliščin, ki so relevantne za izdajo oziroma ne izdajo začasne odredbe. Neutemeljeno je odločalo samo na podlagi trditev CSD, njegove trditve pa ocenilo kot neresnične in neutemeljene, kljub dejstvu, da dokaznega postopka sploh ni izvedlo. Sodišče ni ugotovilo, da bi obstajala kakršnakoli ovira, da bi se določilo nenadzovarovane stike, oziroma da stiki ne bi bili v korist otroka. V tem delu sklep ni obrazložen.

3. Dolžnica je podala laičen odgovor na pritožbo (in na ugovor upnika zoper ugodilni del izpodbijanega sklepa). Pojasnjuje, zakaj se boji, da bi upnik A. A. odpeljal z njenega dosedanjega okolja. Poudarja, da upnik živi in dela na Madžarskem. Obrazloženo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet presoje višjega sodišča je le odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe, s katero bi se določil v 1. točki obrazložitve tega sklepa naveden obseg stikov med upnikom in mld. A. A. Pravilnost in zakonitost odločitve prvostopenjskega sodišča o izvajanju nadzorovanih stikov na CSD se bo presojalo v postopku, ki ga mora skladno s točko III izreka izpodbijanega sklepa sprožiti upnik na podlagi določb 166. člena Družinskega zakonika (DZ).

6. Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo in je ta škodo oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju ali razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).

7. Neutemeljeni so pritožbeni očitki glede ugotavljanja dejanskega stanja. Tudi v postopkih za varstvo koristi otroka se postopek po predlogu za izdajo začasne odredbe vodi po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Gre za hiter postopek (prvi odstavek 11. člena ZIZ), v katerem sodišče odloča na podlagi pisnega gradiva (prvi odstavek 29. člena ZIZ), narok opravi le, če tako določa zakon, ali če oceni, da je to smotrno (četrti odstavek 29. člena ZIZ). V postopku zavarovanja z začasno odredbo sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve, pač pa ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva, kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi argumenti očitnejši od drugih. Če ugotovi s stopnjo verjetnosti, da je otrok ogrožen, izda sodišče tako začasno odredbo (lahko tudi po uradni dolžnosti), da se prepreči ugotovljeno ogrožanje otroka. Sodišče prve stopnje je vse navedeno upoštevalo. Dejansko stanje je dovolj raziskalo, da je lahko sprejelo pravilno odločitev glede predlagane začasne odredbe. Da vseh zatrjevanih dejstev ni podrobneje raziskovalo, ker gre za postopek zavarovanja z začasno odredbo in je za to odločitev potrebna dejstva ugotovilo ter katera to so, je prvo sodišče obrazložilo v izpodbijanem sklepu. Taka obrazložitev omogoča preizkus, uveljavljane procesne kršitve ni.

8. Očitka, da sodišče ni ugotavljalo za presojo relevantnih okoliščin in da kljub nezmožnosti dogovora med staršema ni izdalo začasne odredbe, ne držita. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da se je odnos med staršema mld. A. A. zelo poslabšal, eden do drugega sta postala nezaupljiva in celo sovražna ter da so se stiki, ki so dotlej med upnikom in mld. A. A. redno potekali, prekinili. Ker prekinitev stikov z očetom lahko ogrozi skladen in celosten razvoj A. A., je pogoj otrokove ogroženosti za izdajo začasne odredbe izkazan. Ker pa je sodišče ugotovilo tudi, da upnik ne živi več v S. in da glede na njegovo ravnanje 24. 9. 2022, ko je samovoljno vzel A. A. potni list ter jo odpeljal z namenom, da gresta v tujino in jo pripeljal domov šele po posredovanju policije, obstoji sum, da jo bo odpeljal iz okolja, v katerem živi, je odločilo, da ugotovljeno ogroženost odpravi z določitvijo nadzorovanih stikov. Upnik nesporno živi v tujini in ne zatrjuje, da bi imel za stike z A. A. urejeno bivanje v okolici njenega doma ali vsaj kje drugje v Sloveniji. Ne zanika, da je hotel 24. 9. 2022 A. A. odpeljati v tujino, da bi jo odpeljal le v zabaviščni park, ni izkazal. Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da v takih okoliščinah za odpravo ogroženosti otroka predlagana začasna odredba ni primerno sredstvo.

9. Sodišče se je utemeljeno oprlo na mnenja CSD, saj imajo ta v postopku za varstvo koristi otroka posebno težo (108. člen ZNP-1). CSD je v teh postopkih udeležen kot strokovnjak in v javnem interesu, njegovo mnenje je mogoče enačiti z izpovedbo izvedene priče, to je osebe, ki dejstva, o katerih izpoveduje, ne le zaznava, temveč tudi razume relevantne pojme.1 Logična presoja navedb udeležencev postopka in predloženih listinskih dokazov, vključno z mnenjem CSD, v tej fazi postopka, ko se odloča na podlagi verjetnosti, zadostuje za sprejem s pritožbo izpodbijane odločitve.

10. Zasledovanje največje koristi otroka ni razlog za izdajo začasne odredbe, saj se izda le v primeru s stopnjo verjetnosti ugotovljene ogroženosti otroka. A. A. zato, ker ne bo imela z očetom takih stikov, kot si jih želi on, to je večdnevnih vikend stikov v njej neznanem okolju, ne bo ogrožena. Zaključki sodišča, da ureditev stikov po predlogu očeta v okoliščinah konkretnega primera ni smotrna in izvedljiva ter da obstajajo razlogi za tveganje, da bi jo odpeljal iz države in jo zadrževal pri sebi, imajo podlago v podatkih spisa.

11. V pritožbi uveljavljani pritožbeni razlogi po obrazloženem niso podani. Višje sodišče ugotavlja, da tudi uradoma upoštevnih kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo točko II izreka prvostopenjskega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica stroškov ni določno priglasila. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, pa sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).

1 gl. razširjena uvodna pojasnila v: Zakon o nepravdnem postopku, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2020, stran 227-229.