Jedro

Ni pogojev za opravo glavne obravnave v obdolženčevi nenavzočnosti, če je za razjasnitev zadeve potrebno njegovo soočenje s pričami, udeleženkami dogodka, četudi je bil nanjo povabljen v redu in je bil pred tem že zaslišan.

Izrek

Pritožbi obdolženega D.G. se u g o d i in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva v r n e sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z v uvodu navedeno sodbo je bil obdolženi D.G. spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba z določeno kaznijo štirih mesecev zapora in preizkusno dobo enega leta. Odločeno je še bilo, da mora obdolženi, skladno z določilom člena 95/I Zakona o kazenskem postopku (ZKP) povrniti stroške kazenskega postopka v znesku 36.326,00 SIT in plačati povprečnino, odmerjeno v višini 25.000,00 SIT, oškodovanec P.O. pa, da se, po določilu člena 105 ZKP, s svojim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Proti tej sodbi se je pritožil obdolženi D.G., smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik v pritožbi utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, tiste iz 3. točke I. odstavka člena 371 ZKP. Pritožbeno sodišče namreč nima razlogov ne verjeti obdolžencu, da na zadnjo glavno obravnavo, ko je bila izrečena sedaj izpodbijana sodba, ni bil v redu povabljen. V spisu se sicer nahaja povratnica poštne pošiljke, s katero mu je bilo poslano vabilo nanjo, na kateri se nahaja podpis, na oko bistveno različen podpisu obdolženca na vloženi pritožbi, pa tudi podpisu, ki se nahaja na povratnici vabila, s katerim je bil ta vabljen na glavno obravnavo za dan 25. 9. 1997. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, kateri od teh podpisov je obdolženčev, kot tudi ne, ali je bil v času, ko mu je bilo poslano vabilo za zadnjo glavno obravnavo pri vojakih, kar vse skupaj pa za sprejete odločitve v tem delu niti ni odločilno. Dejstvo namreč je, da za obdolženčevo sojenje v nenavzočnosti ni bil izpolnjen nadaljnji pogoj, naveden v členu 442/I ZKP in sicer ta, da njegova navzočnost ni bila nujna.

Nasprotno, zagovor obdolženca ter izpoved oškodovanca in priče M.V. se v bistvenih delih, kdo naj bi oškodovancu prizadejal poškodbe, naštete v obtožbi, razlikujejo do te mere, da bi bilo to potrebno natančneje razčistiti, zlasti po tem, ko je bilo v zadevi izdelano izvedeniško mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke, tudi z njihovim morebitnim soočenjem, za kar pa je, kot rečeno, bila potrebna prisotnost obdolženega na glavni obravnavi.

Pritrditi je tudi nadaljnjim pritožbenim navedbam, tistim, s katerimi obdolženi izpodbija sodbo sodišča prve stopnje iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ob zanikanju obdolženca,da bi oškodovanca poškodoval, saj bi mu naj po njegovem prizadejal zgolj zaušnico, navedbi oškodovanca, da bi mu naj tukaj obravnavane poškodbe (po izločitvi poškodb zaradi udarca z glavo po priči V.) prizadejali ob obdolžencu še priči V. in N.M., ko bi ga naj vsi trije udarjali s pestmi ter ugotovitvah izvedeniškega mnenja o vrsti in možnem načinu nastanka teh poškodb, bi vendarle bilo potrebno natančneje raziskati potek takratnih dogodkov in vlogo posameznega od navedenih v njih. V prid navedbi, da obdolženi oškodovanca ni poškodoval sam namreč govori tudi proti starejšemu mladoletniku M.V. vloženi predlog za izrek vzgojnega ukrepa, nahajajoč se v spisu (list. št. A1). To pa pomeni, da dosedanji dokazni postopek dejansko ni zanesljivo potrdil tega, kar ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi,da je vse v njenem izreku naštete poškodbe oškodovancu prizadejal obdolženi sam. Še vedno torej ni jasno, ali jih temu morda ni prizadejal kdo od ostalih dveh navedenih ali pa morda vsi trije, v sostorilstvu, torej v obliki udeležbe, katera, če že ne drugega, obdolženca postavlja v drugačen položaj, od dosedanjega.

Zaradi povedanega je bilo pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. V njem bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti ugotovljeno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, dopolniti pa tudi dokazni postopek. Pri ponovnem sojenju bo moralo ponovno zaslišati obdolženca, oškodovanca in pričo V., pa tudi pričo N.M., ter jih po potrebi soočiti. K razjasnitvi zadeve bi prav mogoče pripomogel tudi vpogled v spis, voden v zvezi z istimi dogodki, proti starejšemu mladoletniku M.V. in tisti, voden proti obdolžencu pri Sodniku za prekrške, na katerega se sklicuje v pritožbi, kar vse bo seveda potrebno šele pridobiti. Šele tako dopolnjen postopek bo namreč omogočil sprejetje pravilne odločitve v tej kazenski zadevi.