Jedro

Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru izvršljivih obračunov o odmeri prispevkov za socialno varnost ter izvršljivih obračunov davka od dohodka iz dejavnosti in izvršljivega plačilnega naloga in odločbe o prekršku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije ( v nadaljevanju prvostopenjski organ ali FURS) sklenila, da se zoper tožečo stranko opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 5. 9. 2018 skupaj 1.827,56 EUR, kar predstavlja znesek glavnice v višini 1.816,12 EUR, zamudnih obresti v višini 1,44 EUR in stroškov sklepa v višini 10,00 EUR (1. točka izreka). Davčna izvršba se opravi z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik pri A., d.d. (2. točka izreka). A., d.d. opravi rubež sredstev do višine davčnega dolga po sklepu o izvršbi, pri čemer upošteva izvzetja iz 159. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in omejitve izvršbe iz 160. člena ZDavP-2, v kolikor gre za sredstva nakazana za tekoči mesec (3. točka izreka). V četrti točki izreka je navedeno kam naj banka prenese zarubljena denarna sredstva dolžnika in navaja, da je od označenih glavnic v tabeli (iz katere izhaja izvršilni naslov, datum izvršljivosti, znesek dolga in ali so bile obračunane obresti) banka ali hranilnica dolžna obračunati in plačati nadaljnje zamudne obresti za obdobje od 6. 9. 2018 do vključno dneva plačila posamezne obveznosti. Iz tabele izhaja, da je sklep o davčni izvršbi izdan za izterjavo dolga po izvršilnih naslovih navedenih v tabeli. Iz te je razvidno, da se izterjujejo stroški izpodbijanega sklepa, davek od dohodka iz dejavnosti, plačilni nalog po odločbi o prekršku in prispevke za socialno varnost za zasebnike za v tabeli navedena obdobja. Banki oziroma hranilnici se prepoveduje izplačati denarna sredstva dolžniku, slednjemu pa razpolagati z zarubljenimi sredstvi, dokler ne bo poravnan celoten dolg (5. točka izreka). Odločila je še, da vse stroške davčne izvršbe plača dolžnik (6. točka izreka) in da pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (7. točka izreka).

2. FURS v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnjuje, da iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da dolžnik ni v predpisanem roku poravnal obveznosti, ki so navedene v izreku izpodbijanega sklepa, zato je zoper njega v skladu s 143. členom ZDavP-2 bilo potrebno začeti davčno izvršbo. Med drugim se sklicuje na 96. člen ZDavP-2 v zvezi z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na 159. člen ZDavP-2 glede izvzetih denarnih sredstev iz davčne izvršbe, na 160. člen ZDavP-2 v zvezi z omejitvami davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, na 94. člen ZDavP-2 glede prednosti dospele davčne obveznosti pred drugimi dospelimi obveznostmi zavezanca za davek ter na 93. člen ZDavP-2 glede vrstnega reda plačila davkov in pripadajočih dajatev.

3. Drugostopenjski davčni organ je s svojo odločbo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da je tožeča stranka vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep in hkrati zahtevek za sodno varstvo zoper plačilni nalog št. P 23475, ki naj bi že bil vložen, vendar še ne obravnavan (naveden plačilni nalog je eden izmed izvršilnih naslovov navedenih v izreku izpodbijanega sklepa). Drugostopenjski organ v obrazložitvi pojasnjuje, da omenjen izvršilni naslov predstavlja obveznost navedeno pod zaporedno št. 3 tabele izpodbijanega sklepa in da vsebinska pravilnost izvršilnega naslova (odločba ali plačilni nalog) ni predmet presoje v postopku davčne izvršbe. V postopku davčne izvršbe namreč dolžnik ne more z uspehom izpodbijati izvršilnega naslova, kot to določa sedmi odstavek 157. člena ZDavP-2. Dalje pojasnjuje, da je imel v roku možnost vložiti zoper plačilni nalog zahtevo za sodno varstvo, vendar tega ni naredil. Res je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki je bila kot nedovoljena zavrnjena, ker jo je vložila neupravičena oseba (vlagateljica B. B.). Prvi odstavek 59. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določa kdo lahko vloži zahtevo za sodno varstvo. Odločitve o vloženi zahtevi za sodno varstvo prvostopenjski organ ni vročil pritožniku, saj ta ni bil vlagatelj. V skladu s prvim odstavkom 199. člena ZP-1 je plačilni nalog postal s potekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo pravnomočen, ker globa v roku navedenem v plačilnem nalogu ni bila plačana, pa je postal tudi izvršljiv. Za ustavitev davčne izvršbe po 155. členu ZDavP-2 je pristojen prvostopenjski organ in ne pritožbeni organ. Prvostopenjski organ je ravnal pravilno, ko je z izdajo izpodbijanega sklepa začel s postopkom davčne izvršbe, saj so bile izpolnjene vse procesne predpostavke. Obstajal je namreč izvršljiv izvršilni naslov in neporavnane obveznosti.

4. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo v upravnem sporu, v kateri pojasni, da so vse navedbe v odločbi pravilne. Dodaja pa naslednje in prosi za oprostitev plačila globe. Navaja, da je vse izdane račune mesečno do petega dne za pretekli mesec predložil C., d.o.o. - B. B., da jih je do desetega predložila na FURS. Na osnovi tega je mislila, da lahko B. B. vloži predlog za sodno varstvo. Do zmešnjave naj bi prišlo iz razloga, ker je bil čas dopustov in inšpektorja ni bilo, po njegovih navodilih je imela namen pravilno vložiti zahtevo za sodno varstvo. Prilaga potrdilo o izpadih povezave Telekom. Dalje navaja, da bi izjava inšpektorja pripomogla, da bi plačilni nalog razveljavili in jo oprostili plačila globe.

5. Tožena stranka je poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo sodišču predlaga, da tožbo zavrne in vztraja pri razlogih iz obrazložitve sklepa prve stopnje in odločbe organa druge stopnje.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedel utemeljene razloge za svojo odločitev, te pa je dodatno argumentiral pritožbeni organ. Sodišče je zato v celoti sledilo njuni obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa sodišče pojasnjuje:

8. Če davek ni plačan v z zakonom predpisanih rokih, davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi (143. člen ZDavP-2). Davčna izvršba se izvede na podlagi izvršilnega naslova (prvi odstavek 145. člena ZDavP-2). V obravnavanem primeru je seznam izvršilnih naslovov, na katere prvostopenjski organ pri svoji odločitvi opira izpodbijano odločitev, naveden v izreku izpodbijanega sklepa, vključno z datumi izvršljivosti. Tožeča stranka svoje obveznosti po navedenih izvršilnih naslovih do izdaje izpodbijanega sklepa ni izpolnila, kar med strankama ni sporno, saj tožeča stranka temu dejstvu v tožbi ne oporeka. Navaja prav nasprotno, da so vse navedbe v odločbi pravilne. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe (144. člen ZDavP-2). Izpodbijani sklep o izvršbi je bil izdan v skladu z zgoraj citiranimi določili.

9. Ker tožeča stranka svoje obveznosti ni poravnala, je davčni organ utemeljeno začel davčno izvršbo.

10. Neutemeljen je ugovor tožeče stranke, da je menila, da lahko tudi B. B. zanj vloži zahtevo za sodno varstvo. Iz prvega odstavka 59. člena ZP-1 izhaja, da se zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku lahko vloži zahteva za sodno varstvo. Zahtevo lahko vloži oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik ter lastnik odvzetih predmetov, pod pogojem, da je upravičenec pravočasno napovedal njeno vložitev v skladu z 59.a členom tega zakona. Skladno s sedmim odstavkom 157. člena ZDavP-2 pa se lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo. V postopku izvršbe ni (več) mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, v obravnavanem primeru izvršljivih obračunov o odmeri prispevkov za socialno varnost ter izvršljivih obračunov davka od dohodka iz dejavnosti in izvršljivega plačilnega naloga in odločbe o prekršku. To pomeni, da davčni organ in posledično tudi sodišče, v tem postopku ne sme presojati in posegati v vsebino izvršilnih naslovov niti preverjati postopka do njegove izdaje. Izvršilni naslovi so bili izdani v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep, pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni bila plačana.

11. Sodišče predlaganega zaslišanja z namenom pridobitve izjave inšpektorja D. D. v skladu z 52. členom ZUS-1 zavrača kot nedovoljeno tožbeno novoto. Po tej določbi namreč lahko tožnik v tožbi navaja nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožeča stranka pa ni pojasnila, zakaj tega dokaznega predloga ni podala že tekom predmetnega davčnega postopka. Ne glede na navedeno sodišče še dodaja, da tožeča stranka v tem postopku tudi v primeru, če so vsa dejstva, ki jih zatrjuje (to, da so bili dopusti in inšpektorja ni bilo, od njega naj bi pridobil navodila kako pravilno vložiti zahtevek sodno varstvo), resnična, ne more doseči spremembe svojega pravnega položaja, zato bi bilo dokazovanje takih dejstev tudi v nasprotju z načelom ekonomičnosti in učinkovitosti postopkov, o svojih pravnih naziranjih v zvezi z uporabo materialnega prava pa se je lahko in se tudi je izrekla v tožbi. Glede prošnje za oprostitev plačila globe, sodišče pojasnjuje, da sodišče ni pristojno za odločanje o oprostitvi plačila globe. Prav tako je ZP-1 ne predvideva.

12. Po obrazloženem je izpodbijani sklep pravilen in zakonit, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

13. Sodišče je v zadevi presojalo pravilno uporabo materialnega prava, o čemer je odločilo na zgoraj navedeni materialnopravni podlagi, za uporabo katere relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno. V skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 je zato sodišče odločilo na seji.